Od nekdaj je ljudi prihodnost zaposlovala in skušali so nadzorovati prihodnje dogodke. Tudi v družbi dvajsetega stoletja je še vedno močna želja, da bi poznali prihodnost in vplivali nanjo. Delno je v tem razlog, da se toliko ljudi zanima za horoskope v časopisih, volilne napovedi ali celo za vremensko napoved.
Razmišljanje o prihodnosti nas lahko navda s strahom ali navdušenjem, odvisno od tega, kakšno prihodnost pričakujemo. Kako torej danes gledamo na prihodnost?
Vedno so se našli preroki zle usode, ki so prerokovali za prihodnost strašne stvari. Toda danes je splošno občutje med mnogimi ljudmi, da so izgledi za prihodnost temni. Prerokbe tistih, ki danes napovedujejo katastrofo, se zdijo vedno bolj utemeljene. Naš svet je pred številnimi problemi in rešitve ne najde. Pesimisti imajo dobre razloge za svoje nazore.
Po poročilih Svetovne banke danes 780milijonov ljudi nima dovolj denarja, da bi kupili potrebno hrano. To število se ujema s seštevkom prebivalstva vzhodne in zahodne Evrope, Severne Amerike, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije. Kot da bi stradal ves zahodni svet.
Brandtovo poročilo, ki ga niso sestavili preroki katastrofe, temveč odbor, v katerem so bili tudi mnogi državniki, pravi, da je bistveni problem našega časa prepad med bogatimi in revnimi. In ta prepad se še poglablja. Do konca dvajsetega stoletja se bo prebivalstvo na zemlji podvojilo.
Kako se torej naša družba odziva na to grozljivo statistiko? Združeni narodi cenijo, da svet vsako leto porabi za orožje 500.000 milijard dolarjev. To je dvajsetkrat večji znesek, kot ga uradno porabimo za pomoč revnejšim državam.
Poleg tega 20% znanstvenikov na svetu dela na vojaškem področju. To je najobsežnejše področje znanstvenih raziskav. Pri vojaškem raziskovanju dela več usposobljenih znanstvenikov, kot pri kmetijstvu, nadzorovanju onesnaževanja okolja, zdravstvu in energetiki skupaj. Očitno je torej, da se nam zdi obramba pred drugimi pomembnejša od tega, da bi nahranili tiste, ki nimajo dovolj hrane za življenje.
S tem mislimo, kolikokrat lahko ubijemo vsakega človeka, od najstarejšega do najmlajšega, ki danes živi. Zaradi ogromne rušilne moči atomskega orožja, bi se lahko danes šestdesetkrat uničili. Ta statistika je dobro znana, vendar se zdi, da vlade nočejo ali ne morejo doseči nobenega pravega napredka v reševanju teh problemov. Tako imajo nekateri še več razlogov za mračno sliko prihodnosti.
Vendar obstajajo tudi optimisti, čeprav jih je dosti manj kot pesimistov. Današnji optimist išče rešitve naših problemov v napredku tehnologije in v neskončnih možnostih v vesolju. Verjame, da bo računalniška revolucija osvobodila ljudi neprijetnih zdolgočasenih poslov in jim omogočila, da bodo živeli bolj sproščeno in polno življenje. Mnogi današnji znanstveniki so optimisti in menijo, da nas bo znanstveni razvoj privedel v izboljšano prihodnost in ne v moro, ki jo napovedujejo pesimisti.
Bili ste v tistem času na svetu brez Kristusa .. brez upanja in brez Boga (Ef 2,12).
Toda največ ljudi v zahodni družbi ne misli tako. Pravijo, da se večina mladih ljudi danes ne sprašuje: Kaj je smisel življenja?, temveč Ali bomo preživeli?
Kako se ljudje odzivajo na prihodnost?
Mnogi se pozitivno odzivajo na resne težave, s katerimi se srečujemo, in skušajo kaj narediti, da bi spremenili stanje. Ljudje se intenzivno ukvarjajo npr. s politiko ali z bojem za prepoved atomskega orožja.
Še dosti več ljudi pa se odziva negativno in se počutijo skoraj brez moči ob svetovnih problemih. In tako se skušajo skriti pred problemi, s tem da usmerijo svojo pozornost k drugim stvarem. Porast zabavne industrije, televizije, filmov, elektronskih igric, športa itd. odseva stopnjo bega pred resničnimi problemi v družbi.
Lokacija: