Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Blaženi Janez XXIII. je bil že od rane mladosti v svoji globoko katoliški družini prežet s pobožnostjo do Srca Jezusovega. Na prvi javni avdienci po začetku Drugega vatikanskega koncila je zbranim vernikom dejal, da so ga že v mladosti, ko je v okviru domače družine slišal pripovedovati o sv. Marjeti Mariji Alakok, zelo nagovorile besede svetnice pred njeno smrtjo: O, kakšno veselje je umreti, potem ko sem gojila stalno pobožnost do presvetega Srca Njega, ki nas bo sodil. Ob sklepu sinode za mesto Rim pa je 31. januarja 1960 npr. vsem priporočil tri pobožnosti: pobožnost do Jezusovega imena, pobožnost do Srca Jezusovega in pobožnost do njegove predragocene Krvi. V bistvu gre za tri vzklike, ki jih molimo v spravo za bogokletje po blagoslovu z Najsvetejšim (Hvaljeno bodi ime Jezusovo. Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce. Hvaljena bodi njegova predragocena Kri) in vzklik glede Kristusove Krvi je dodal prav Janez XXIII. V tej kombinaciji je češčenje Srca Jezusovega nato priporočal še večkrat. Globoko je bil prepričan, da iz pobožnosti do Srca Jezusovega tudi danes izvirajo številne milosti.

Papež Pavel VI. je bil izvoljen za papeža na praznik Srca Jezusovega 21. junija 1963. Ob priliki dvestoletnice delne uvedbe praznika Srca Jezusovega na prošnjo poljskih škofov (1765) je 6. februarja 1965 napisal apostolsko pismo z naslovom Nedoumljivo Kristusovo bogastvo. Besede so vzete od apostola Pavla iz pisma Efežanom (Ef 3,8). Papež v tem svojem apostolskem pismu obžaluje, da se je pobožnost do Srca Jezusovega v nekaterih oslabila, in poudari, da je češčenje Srca Jezusovega popolnoma v skladu z naukom Drugega vatikanskega koncila. Papež upa, da bo obhajanje dvestoletnice uvedbe praznika Srca Jezusovega prilika za poživitev češčenja Srca Jezusovega. Dalje pravi, da je največji dar Srca Jezusovega evharistija, in zato želi, da bi se ljudje bolj dejavno udeleževali oltarnega zakramenta. Po besedah Pavla VI. je bistvo pobožnosti do Srca Jezusovega češčenje in zadoščevanje.

Ko je 14. junija 1966 sprejel v posebno avdienco redovnike Srca Jezusovega, je v nagovoru poudaril, da sta ljubezen in zadoščevanje Srcu Jezusovemu aktualna za vse čase.

Dne 15. novembra 1966 je Pavel VI. sprejel v posebno avdienco jezuite in imel zanje zelo pomemben programski govor. Med drugim je želel, naj prav s pospeševanjem češčenja Srca Jezusovega pripomorejo k duhovni in moralni prenovi sveta ter se uprejo ateizmu.

Pavel VI. se je v svojih govorih o Srcu Jezusovem vedno znova skliceval prav na okrožnico Pija XII. Haurietis aquas.