Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Papež Pij XII. se v svoji okrožnici Haurietis aquas pri spodbujanju češčenja Srca Jezusovega sklicuje na svoje predhodnike. Pravi, da so rimski papeži to češčenje mnogokrat in obilno pohvalili. Zaustavimo se vsaj nekoliko pri papežih do vključno Pija XII.

Videli smo, da je praznik Srca Jezusovega prvič obhajal Janez Eudes (Ed) leta 1672 z dovoljenjem nekaterih francoskih škofov. Približno sto let je bilo potrebno, da je potrditev prišla tudi s strani papežev. Leta 1765 je papež Klement XIII. škofom Poljske in rimski nadbratovščini Srca Jezusovega dovolil liturgično obhajanje Srca Jezusovega. Ponovno je preteklo skoraj sto let, da je papež bl. Pij IX. leta 1856 praznik Srca Jezusovega razširil na vso Cerkev. (Letos torej obhajamo 150. obletnico splošne uvedbe praznika Srca Jezusovega.) Dne 23. avgusta 1856 je v papeževem imenu kongregacija svetih obredov izdala potreben odlok. S tem je Pij IX. uslišal željo francoskih škofov in katoličanov po svetu. Praznik je bil vpeljan 14 let pred uničenjem papeške države, ko je Cerkev bojevala hud boj za svoj obstoj.

Papež Leon XIII. (1878€“1903) je leta 1899 Srcu Jezusovemu posvetil ves svet, papež Benedikt XV. (1914€“1922) je toplo priporočil posvetitev družin, Pij XI. (1922€“1939) je zelo poudaril zadoščevalni vidik in redno obnavljanje posvetitve Srcu Jezusovemu, Pij XII. (1939€“1958) je priznaval izredni pomen sv. Marjete Alakok in je pobožnost do Srca Jezusovega v svoji okrožnici pred petdesetimi leti utemeljil na podlagi javnega razodetja.

Posvetitev sveta 11. junija 1899 je papež Leon XIII. uresničil na osnovi pobude mistikinje bl. Marije od božjega Srca Jezusovega (Droste de Vischering) (1863€“1899), ki je trikrat pisala papežu na osnovi videnj, ki jih je imela, naj posveti Srcu Jezusovemu ves svet. Papež se je pozanimal glede njenega življenja in ko se je prepričal o njeni verodostojnosti, je napisal posebno okrožnico. V tej kratki okrožnici, ki jo je glede posvetitve sveta napisal 25. maja 1899, sicer te pobude s strani bl. Marije od Božjega Srca Jezusovega ne omenja, zasebno pa je o tem pripovedoval nekaterim osebam. Redovnica bl. Marija od Božjega Srca Jezusovega (Droste de Vischering) je umrla en dan pred posvetitvijo sveta, in sicer 10. junija 1899 na Portugalskem kot samostanska predstojnica v mestu Porto.

Leon XIII. v svoji okrožnici pojasnjuje, zakaj je mogoče posvetiti Srcu Jezusovemu vse človeštvo, celo tiste, ki nimajo krščanske vere. Takole pravi: Kristus ne vlada le s prirojeno pravico kot edinorojeni Božji Sin, ampak on si je tudi pridobil to pravico. Rešil nas je namreč iz oblasti teme in dal je sam sebe v odkupnino za vse (LŠL 1899, 59). Razlaga tudi bistvo posvetitve: To ni drugega, kakor da se posvetimo in vdamo Jezusu Kristusu; zakaj vsa čast, vdanost in češčenje, katero izkazujemo božjemu Srcu, izkazujemo resnično in pravično Kristusu samemu (LŠL 1899, 60). Leon XIII. je od te posvetitve pričakoval rešitev sveta in je imel to sicer kratko okrožnico sam za najpomembnejši dokument svojega pontifikata. Bistvo te posvetitve je kasneje zelo lepo razložil papež Pij XI., ki je dejal, da je v posvetitvi Srcu Jezusovemu prvo in najvažnejše to, da stvar Stvarniku vrača ljubezen za ljubezen (Mis. Red. 11). Posvetitev temelji na hvaležni zavesti, da prejemamo vse od večne božje ljubezni in v tem duhu sebe in vse svoje posvetimo Srcu Jezusovemu.

Papež Pij XI. pa je 8. maja 1928 napisal okrožnico o zadoščevanju Srcu Jezusovemu. V tej okrožnici poudarja, da moramo pravičnemu Bogu zadoščevati za naše brezštevilne grehe, žalitve in malomarnosti. Nekako v ospredju okrožnice je misel, ki jo je Jezus izrekel sv. Marjeti Mariji Alakok: Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo in jim naklonilo toliko dobrot, ki pa za svojo neskončno ljubezen ne le ne prejema nobene zahvale, ampak nasprotno pozabo, prezir, sramotitve, in to včasih tudi od tistih, ki so mu dolžni posebno ljubezen (Mis. Red. 22). V zadoščevanju se nam odkriva grozota greha in veličina božjega usmiljenja. Oboje je zlasti za naš čas zelo aktualno. Konkretni obliki zadoščevanja sta npr. zadostilno obhajilo in obhajanje svete ure, to je ura molitve v duhu zadoščevanja.