Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Sv. Marjeta Marija Alakok je bila rojena leta 1647 v Franciji in je umrla leta 1690, stara komaj nekaj več kot 43 let. Bila je sestra reda Obiskovanja svete Marije. Po posebnem božjem posegu je bistveno pripomogla k razširitvi češčenja Srca Jezusovega. Že zgodaj je imela razna videnja. V marsičem spominja na sv. Favstino Kowalsko. Sv. Marjeta je v videnjih prejela naročilo Jezusa samega, naj se širi češčenje njegovega Srca in naj bo na petek po osmini praznika sv. Rešnjega telesa uveden praznik Srca Jezusovega. Na osnovi teh prikazovanj se je po mnogih ovirah, nasprotovanjih in ponižanjih ob koncu njenega življenja razvilo češčenje Srca Jezusovega najprej znotraj njene redovne skupnosti, nato pa postopoma po vsej Cerkvi.

Čisto na kratko si oglejmo življenje te svetnice! Rojena je bila 22. julija 1647 v vasi Lhautecour (LotkĂşr) v župniji Verovres (Verovr) v Franciji. Tri dni po rojstvu je bila krščena. Pri štirih letih jo je njena botra vzela na svoj grad Corcheval (KoršvĂĄl), kjer je živela v družbi dveh služkinj. Že v zgodnji mladosti je izrekla zaobljubo čistosti. Pri osmih letih ji je umrl oče, zato jo je mati izročila v vzgojo klarisam v Charolles (ŠarolĂŠ). Zaradi bolezni jo je mati po dveh letih vzela iz samostana. Marjeta Alakok se je odločila za vstop v samostan, a mati jo daljši čas ni pustila, ker je želela, da ji streže v njeni bolezni. Birmana je bila šele, ko je bila stara 22 let. Vzrok je bil v tem, da v župniji več kot deset let ni bilo birme. Mati je končno privolila, da je vstopila v samostan v Paray-le-Monial, kjer je živela do svoje smrti. Ko je bila stara 34 let, je njeno duhovno vodstvo prevzel jezuit p. Klavdij ColombiĂre (KolombjĂŠr), ki ga je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. To je bil človek, ki jo je razumel. V samostanu je sv. Marjeta opravljala najrazličnejša opravila. Morala je skozi mnogo preizkušenj, a postopoma so jo sosestre vedno bolj cenile in tako je postala celo učiteljica novink, namestnica predstojnice samostana in eno leto pred smrtjo ni dosti manjkalo, da bi bila izvoljena za predstojnico.

Na osnovi njenih zapisov videnj se je izoblikovalo 12 obljub Srca Jezusovega, ki so jih deležni tisti, ki iskreno in dobro častijo Njegovo Srce. Te obljube so: 1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu. 2. Naklonil bom mir njihovim družinam. 3. Tolažil jih bom v trpljenju. 4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. 5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju. 6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja. 7. Mlačni bodo postali goreči. 8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti. 9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca. 10. Tistim, ki delajo za rešitev duš in prisrčno častijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike. 11. Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu. 12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt.

Na osnovi obljub, ki jih je dal Jezus v svojih videnjih sv. Marjeti Alakok, se je močno razširila pobožnost prvih petkov, povezana s spovedjo. Dalje se je razširilo posvečevanje družin in zadoščevanje, pa tudi posvetitev Srcu Jezusovemu.

V svoji okrožnici o Srcu Jezusovem leta 1956 papež Pij XII. poudarja, da je po zaslugi sv. Marjete Alakok pobožnost do Srca Jezusovega postala splošno razširjena v Cerkvi.