Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

V svoji okrožnici o Srcu Jezusovem papež Pij XII. dvakrat omenja sv. Bonaventura in ga uvršča v skupino slavnih oseb, ki so vplivale na širjenje pobožnosti do Srca Jezusovega v redovnih družbah. Nekateri menijo, da bi ga mogli imenovati celo doktorja ali učitelja Srca Jezusovega.

Na praznik Srca Jezusovega je Cerkev v brevirju za drugo branje izbrala prav Bonaventurovo razmišljanje o Srcu Jezusovem. Besedilo je vzeto iz njegove knjige Les življenja. Sv. Bonaventura piše: Da bi iz strani na križu visečega Kristusa skrivnostno prišla sveta Cerkev (kot je prišla prva žena iz strani spečega Adama), da bi se dopolnila prerokba: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli, je božja previdnost dopustila, da je eden od vojakov s sulico prebodel njegovo srce, da bi iz njega privrela kri in voda; da bi se odprl ta vrelec odrešenja in milosti in postal vsemu občestvu Cerkve živa voda, tekoča v večno življenje ... K temu viru življenja in luči prihĂti torej, poln goreče želje, kdorkoli si, ki si se posvetil Bogu ... Kajti iz svoje izkušnje moremo pričevati, da je v tebi vir vsega življenja in da nam v tvoji luči vse postaja svetlo.

Bonaventura se sklicuje na svojo izkušnjo, da je v Srcu Jezusovem vir vsega življenja in da nam v njegovi luči vse postaja svetlo. Češčenje Srca Jezusovega je po Bonaventurovih besedah vrelec odrešenja in milosti.

Sv. Bonaventura je bil učenec sv. Frančiška Asiškega, ki je bil velik častilec Kristusovih ran, še posebno njegove prebodene strani. Asiški ubožec je imel sam Kristusove rane na svojem telesu, a izraza 'Srce Jezusovo' še ni uporabljal. To je napravil šele sv. Bonaventura.

Papež Pij XII. pa navaja v okrožnici o Srcu Jezusovem naslednjo Bonaventurovo misel iz svetnikove knjige Skrivnostna vinska trta (Vitis mystica): Zato je bilo ranjeno (tvoje Srce), da bi po vidni rani videli nevidno rano ljubezni. Za sv. Bonaventura je Srce Jezusovo že čisto jasno simbol Jezusove ljubezni. V navedenem delu Bonaventura zatrjuje, da je bila ljubezen v srcu učlovečenega Boga popolna, celotna in neprestano nova. Iz tega logično sklepa, da mora biti taka tudi naša ljubezen do Jezusa. Znane so Bonaventurove besede: Kdo tega ranjenega Srca ne bi mogel ljubiti? Kdo tako ljubečega Srca ne bi vzljubil z ustrezno ljubeznijo?

Neki redovnici je svetoval, naj se s svojimi rokami ne le dotakne Jezusovih ran, ampak naj preprosto vstopi v Jezusovo Srce. S tem ji je želel povedati, naj se na nek način v svoji notranji naravnanosti poistoveti z naravnanostjo Jezusovega Srca. Tudi v svoji knjigi Skrivnostna vinska trta Bonaventura priporoča, naj bi bivali, stanovali v Jezusovem Srcu. Dobesedno piše: O kako dobro in prijetno je bivati v tem Srcu!

Sad češčenja Srca Jezusovega mora biti tudi globlje poistovetenje našega srca z Jezusovim Srcem.