Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Papež Pij XII. v okrožnici o Srcu Jezusovem neposredno ne navaja veliko svetopisemskih mest Nove zaveze. Pokaže zlasti na osnovno smer, s katero je prepletena vsebina Svetega pisma glede češčenja Srca Jezusovega. To je sklenitev Nove zaveze, s katero nas je Kristus odrešil.

Skrivnost božjega odrešenja, piše Pij XII., je v prvi vrsti in po svoji naravi skrivnost ljubezni: to je skrivnost pravične Kristusove ljubezni do nebeškega Očeta. Njemu je Kristus z ljubečim in pokornim srcem daroval žrtev na križu in mu s tem dal preobilno in neskončno zadoščenje, potrebno zaradi grehov človeškega rodu (HA 20). Tu papež govori o pravični božji ljubezni, ki je zadostila za grehe človeštva.

V Kristusovem Srcu se povezujeta ljubezen in pravičnost, ljubezen in zadoščevanje. Čeprav papež Pij XII. v svoji okrožnici ne govori veliko o zadoščevanju, preprosto iz tega razloga, ker je ta vidik češčenja Srca Jezusovega že pred njim razvil papež Pij XI., pa ravno v tistih členih, ki so posvečeni svetopisemskim mestom Nove zaveze, s poudarjanjem pravične božje ljubezni znova potrdi učenje svojega predhodnika in ga tudi izrecno takole navaja: Ljudje nikakor niso mogli dati zadoščenja za svoje hudobije. Le Kristus je mogel obnoviti in izvršiti tisto prijateljsko zavezo med Bogom in ljudmi, ki je bila prekršena najprej z žalostnim Adamovim padcem v zemeljskem raju, potem pa z brezštevilnimi grehi izvoljenega ljudstva. Kristus je sklenil novo zavezo po neprecenljivem bogastvu zasluženja, ki ga je sam pridobil, ko je prelil svojo predragoceno kri. Božji Odrešenik, ki je naš zakoniti in popolni Srednik, je po svoji najgorečnejši ljubezni do nas popolnoma poravnal božji pravici dolžnosti in dolgove človeškega rodu. S tem je izvršil tisto čudovito spravo med božjo pravičnostjo in božjim usmiljenjem, v čemer obstoji nedoumljiva skrivnost našega odrešenja (HA 20). Jezus je za nas daroval svoje življenje. To razodeva njegovo ljubezen. Z daritvijo svojega življenja nas je spravil z Bogom. To pa razodeva vidik božje pravičnosti in božjega zadoščevanja.

V celotni okrožnici Pij XII. pogosto navaja apostola Janeza, še večkrat apostola Pavla. Najbolj pomembni mesti glede češčenja Srca Jezusovega sta pri evangelistu Janezu, ki govori o tem, kako bodo iz Odrešenikovega Srca pritekle vode odrešenja ter ob koncu evangelija poročilo o Jezusovi prebodeni strani. Dejansko celotno poročilo o Jezusovem življenju, še posebno pa poročilo o njegovem trpljenju in smrti, govori na nek način o Jezusovi pravični in usmiljeni ljubezni, kar nas spodbuja, da s hvaležnostjo častimo njegovo ljubezni polno Srce.

Pij XII. vedno znova poudarja, da ima češčenje Srca Jezusovega svoje temelje v Svetem pismu, in to tudi prepričljivo pokaže.