Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Človeška duša hrepeni po resnici, dobroti, lepoti. V Mariji je toliko lepote, dobrote in resnice, da nas njena podoba privlači. Kakor cvet obrača svoje liste k soncu, tako se naša duša ozira k Mariji. Ko gledamo Ženo obdano s soncem, pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd (Raz 12, 1), nas prevzema hrepenenje, da bi postali kakor Marija.

Paul Rittinger je naslikal sliko: Temna noč. Morsko obrežje. Iz daljave gre prek morja podoba žene. Okrog nje lahna zarja. Njen pogled je uprt v nebo. Na prsi si privija dete. Mlada mati. Na obali so temne sence, ki stegujejo k njej svoje roke: človeštvo hrepeni po obljubljeni ženi in njenem Sinu. Mati boljšega sveta je pred nami.

Adolf Kolping, oče vajencev, je dejal: Imel sem revno, a zelo dobro mater. Od nje nisem nič slabega slišal. Učila me je moliti in mi vedno prav svetovala. V uri skušnjave in težave sem se spomnil na mater in tesnoba je prešla. Imamo Mater, ki nam jo je Jezus dal v težki uri, ko je visel na križu. Izročil nam jo je kot svojo oporoko.

V Lensu na Francoskem so se posvečali Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Zazvonilo je in vsa župnija se je uvrstila v sprevod. Spredaj so šli otroci. V rokah so nosili igrače, šolske knjige in zvezke. Nato so šli fantje in dekleta. Fantje so nosili nogometne žoge, dekleta pa so imela ogledala in šivanke. Možje in žene so nosili znamenja svojega poklica. Na koncu je bil mlad zakonski par z novorojenčkom. Vsi so se zbrali pred oltarjem. Potem je duhovnik vzel Najsvetejše in šel od enega do drugega. Vsak stan je počastil Najsvetejše in prosil za varstvo Božjo Mater. Nato so vsi pokleknili in molili posvetilno molitev k Mariji. Domov so šli veseli v prepričanju, da Jezus in njegova Mati zanje prosita, ter jih varujeta ne le v cerkvi in pri molitvi, ampak tudi doma in pri delu.

Stanislav Fumet je spremljal francoskega pisatelja Charlesa Peguya na pošto. Naenkrat ga Peguy prime za roko in mu reče: Vsa večna in duhovna vprašanja se vrtijo okrog enega središča, na katero vedno mislim in je osišče mojega verskega prepričanja. To je Devica Marija.

V Kotljah je slika svete Marjete. Kleče odpira školjko k Bogu in prosi: Daj mi sonca, Gospod! Marija nam daje duhovno sonce, saj pojemo: Iz tebe je izšlo Sonce pravice, ki je Kristus Gospod!