Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Ignacio Larranaga je zapisal prelepo molitev o Mariji z naslovom Mati molka. Takole pravi: Mati molka in ponižnosti, v brezdanjem morju Gospodove skrivnosti živiš izgubljena in zopet najdena. Izročaš se in daješ na voljo, plodna in vsega obilja polna, pozorna in skrbna do drugih. Močna si. V sebi skrivaš človeško zrelost in duhovno lepoto. Preden si postala naša Gospa, si bila gospodarica same sebe. Nisi raztresena. Vsa preprosta in enovita je tvoja zbrana duša, prevzeta od Gospoda in eno z njim. V Bogu si in Bog prebiva v tebi. Popolna skrivnost te prevzema, njena last si in vso tvojo bit izpolnjuje. Kakor da je v tebi vse obmirovalo in se poistovetilo s teboj: čas, prostor, beseda, glasba, molk, žena, Bog. Vse je v tebi, vse je pobožanstveno. Nihče nikoli ni bil deležen tolikšne milosti in na zemlji ne bo nikdar več žene tako neizrekljive lepote.

Tvoj molk ni znamenje odsotnosti, ampak navzočnosti. Vsa si potopljena v Gospoda in hkrati pozorna do bratov, kakor v Kani. Ko utihnejo besede, so naša srečanja najgloblja in molk ni nikoli tako zgovoren kakor v tišini. Pomagaj nam spoznati, da molk ni nezanimanje za brate, molk je izvir moči, žari, razvija krila in odpira srca. Da se moremo razdajati, se je treba napolniti.

V morju raztreščenosti se utaplja svet, a bratov ni mogoče ljubiti z raztresenim srcem. Pomagaj nam doumeti, da je poslanstvo brez molka odtujenost in molk brez poslanstva udobnost. S plaščem svojega molka nas ogrni, podari nam trdnost svoje vere, vztrajnost svojega upanja, globino svoje ljubezni. Ostani s tistimi, ki ostajajo, in hodi s tistimi, ki odhajajo. Ti, prečudovita Mati molka!

Tudi mi lahko postajamo podobni Mariji! Ne glejmo na rane, na žrtve, ne štejmo zaslug in ne zbirajmo zakladov. Vse polagajmo v Marijine roke. Preobilno milosti bo sipala nazaj v naše naročje za nas in naše duše ter za tiste za katere prosimo. Razdajajmo razsipno, kot razdaja ona. Zajemajmo in dajajmo. Kakšen poklic! Potem pa pojmo po vseh potih življenja z njo, svojo Kraljico, njen in naš Magnifikat. Moja duša poveličuje Gospoda! Tudi po našem delu bo lahko napajal žejne, nasičeval lačne, dvigal ponižne, izkazoval usmiljenje. Magnifikat za vse to: za poklic, za milost, za duše, za križ in za uspehe. Magnifikat tudi za vsa spoznanja in vse milosti. Hvala ti, Oče, da si nam dal Marijo! Mati, tvoji smo in tvoji hočemo biti do poslednjega diha.