Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

V bolnišnici je umrl vojak. Prihitela je njegova mati, a prepozno. Vrgla se je na mrtvega otroka in ihtela na ves glas. Niso je mogli potolažiti, niso je mogli ločiti od mrtvega sina. Na vse poskuse tolažbe je odgovarjal le eno: Bil je edini sin. Tedaj pristopi k strti ženi sestra bolničarka in ji pokaže sliko trinajste postaje križevega pota. Spodaj je bilo napisano: Jezusa polože Mariji v naročje. Sestra ji tiho reče: To je bil njen edini sin. Žena je umolknila.

Vsaka bolečina umolkne pred hujšo bolečino. Zato pred Marijo na Kalvariji umolkne sleherna tožba. Sveti Bonaventura je dejal: Vse rane na Kristusovem telesu so se strnile v eno samo v Marijini duši! Edinstvena žena je bila zaradi božjega materinstva. Edinstvena žena pa je bila tudi zaradi svojega nepopisnega trpljenja. Polna milosti je v trpljenju dozorela. Tudi njo je moral posvetiti križ. S svojim Sinom je tedaj na Kalvariji zadobila milost za reševanje vsega sveta. Zato Ciril Aleksandrijski drzno pravi: Odmaknite Marijo izpod križa in križ bo padel. Milost pa, ki sta jo na Kalvariji zaslužila Jezus in Marija je predvsem njo posvetila. In ker ve, kako dragoceno je za posvečenje duše trpljenje, ga pošilja svojim otrokom. Kako napačna bi bila naša pobožnost, če bi iskali pri Marijini samo sladkost in tolažbo. Pri njej bomo našli križ, a s križem tudi moč.

Tudi danes je na svetu mnogo trpljenja. Kdo bi mogel popisati dušno in telesno trpljenje tolikih dobrih ljudi: duhovnikov, redovnikov, redovnic in vernih laikov. Koliko je v Cerkvi skritih žrtev! V sebi nosijo bolečine, ki nikdar ne zamro in jih nihče ne olajša. To je zaklad Cerkve. Kalvarija se nadaljuje. Zato moramo biti polni zaupanja. Če se je Bog ozrl na Kristusovo in Marijino trpljenje, se bo danes ozrl na trpljenje dobrih ljudi, ki so stopili trdno ob križ in vztrajajo kot junaki v zavesti, da s svojim tihim trpljenjem ustvarjajo nov čas.

Mogoče je prav to trpljenje podlaga za ves apostolat, ki ga Cerkev danes v svetu opravlja. S svojim malim ali velikim trpljenjem se jim pridružimo tudi mi. Naj vsak dan dober namen z Marijino bridkostjo združi tudi naše križe, pa bomo morda na sodni dan spoznali, da so bili najbolj blagoslovljeni dnevi tisti, ko smo morali na Kalvarijo