Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Evangelij malo govori o Mariji. A dovolj bi bilo, če bi ostali zapisani samo dve besedi: Jezusova mati! Ta resnica obsega vse druge! Kajti na njej temelje vse Marijine skrivnosti in vsa njena lepota in veličina. Nauk Cerkve jasno uči, da je Marija rodila Boga-človeka Jezusa Kristusa. Njeno ime je posvečeno zaradi tega, ker ga je stokrat in stokrat izgovoril njen in Božji sin. Marijino ime je in ostane veselo oznanilo, odkar je zapisano v evangeliju. Evangelist Matej zapiše: Marija, iz katere je rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. Zato jo je pozdravil angel, zato jo je blagrovala sv. Elizabeta, zato jo časte vsi rodovi na zemlji, zato nam je dana kot znamenje zmage nad zlim. Njeno poslanstvo in njena veličina je v tem, da je bila izbrana Jezusu za mater. Ona je bila pravi tabernakelj. V njej se prične božje kraljestvo na zemlji. Jezusovi učenci vemo, da je bila Marija od vekomaj izbrana za najvišjo nalogo in dostojanstvo, kar najdemo zapisano tudi v Dogmatični konstituciji o Cerkvi. (C 53) Isto življenje, ki se je zaradi Jezusovega zasluženja prelivalo v Mariji, je od našega krsta dalje tudi v nas. Isti, ki je Marijo z dušo in telesom vzel v nebeško slavo, bo preobrazil tudi naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu kot je lepo zapisal apostol Pavel v pismu Filipljanom.

Živimo sredi ljudi, ki mnogi prav nič ne vedo, da so božji otroci. So krščeni, nekateri so celo prejeli osnovne zakramente, a njih razum in srce sta daleč od Boga in ne vedo, da so kot pravi Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu poklicani k samemu notranjemu občestvu z Bogom in k deležnosti pri njegovi lastni sreči (CS 21,3). In pastoralno leto v katerem se nahajamo je posvečeno prav tem tako imenovanim obrobnim ali oddaljenim kristjanom. Saj je bilo vedno tako, da so nekateri bolj, drugi pa manj globoko verovali. Iz življenja francoskega kralja sv. Ludvika vemo, da je vprašal, ko je videl gručo gobavcev, svojega pribočnika: Povej mi, ali bi bil raje gobav, kakor, da bi napravil en sam smrtni greh? Gospod, kaj me vendar sprašujete? Raje bi napravil dvajset smrtnih grehov, kot pa da bi postal gobav! Dragi moj, ti govoriš kakor brez uma. Ti gobavci bodo po smrti rešeni in bodo šli v nebesa. Če pa ti umreš z enim samim smrtnim grehom na duši, boš večno pogubljen. Ludvikov pribočnik je sicer veroval, vendar premalo trdno. Takih kristjanov je bilo in je tudi danes mnogo in prenekateri bi se ob tej zgodbi pomilovalno nasmehnil.

Mati Marija pomagaj nam, da sredi težav sedanjega časa ne pozabimo na prihodnjo slavo, ki se bo razodela nad nami kot piše apostol Pavel v pismu Rimljanom. Daj nam tako živeti, da bodo tudi bratje in sestre, ki ne poznajo bogastva dediščine, katere so lahko tudi oni deležni, po tem bogastvu zahrepeneli.