Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Mati. V njej se je začel presenetljivi tek našega življenja. V njej smo dozoreli za rojstvo. Smo kost iz njenih kosti in meso iz njenega mesa kot lahko beremo tudi v prvi Mojzesovi knjigi. Od matere smo bili odvisni še veliko mesecev in let. Ob njenih tisočerih skrbeh in z njeno pomočjo smo shodili, spregovorili, se naučili poskrbeti sami zase v vseh ozirih. Ob njej smo rasli, zoreli in napredovali do končne samostojnosti. V njej in ob njej so zrasli vsi naši bratje in sestre. Mati povezuje vse družinske člane. Ne s predpisi, ne z denarjem, marveč s svojim srcem.

Sam božji sin Jezus Kristus ni bil nič manj odvisen od svoje matere v svojem človeškem razvoju. Vsako vlakno Kristusovega telesa je stkano pod srcem Marije. Tudi premnoge poteze njegovega duha. Če so poslušalci ostrmeli ob njegovih blagrih, ali jih ni izrekel zato, ker jih je sam živo izkusil v domači hiši? Doma so bili ubožni, pa srečni. Bili so krotki in zato priljubljeni. Lačni in žejni božjega kraljestva in njegove pravice so tudi vedno bolj izkušali, kako Bog res nasičuje vdano dušo. Od matere se je učil Boga ljubiti z vsem srcem in vso dušo. Res je lahko iz dna duše molil stopetnajsti psalm: Gospod tvoj hlapec sem, tvoj hlapec in sin tvoje dekle. V evangeliju velikokrat zaslutimo vpliv materine vzgoje in miselnosti. Saj je bil Jezus nam enak v vsem, razen v grehu. Enak tudi v učljivosti od svoje matere.

Ko je Jezus začel zbirati svojo apostolsko skupnost in pripravljati žive temelje Cerkve, ni popolnoma zapustil matere. Spet in spet se je vračal v Nazaret s svojimi učenci. Ti so lahko vedno bolj občudovali milosti polno mater Marijo. Opazovali so ne samo, kako je njihov Učenik podoben svoji materi po očeh in potezah obraz, po glasu, smehu in vedenju, marveč so lahko predvsem ugotavljali kako sta si podobna po miselnosti. Že so se tkale vezi spoštovanja in vdanosti med bodočimi voditelji mlade Cerkve in ustanoviteljevo materjo. Prijatelje svojega Sina je kakor vsaka dobra mati sprejemala kot družinske prijatelje.

Ob večjih praznikih se je mati pridružila skupini žena, ki so na poti v Jeruzalem stregle Jezusu in učencem z darovi svojega premoženja. V Kani Galilejski je Marija prav s svojo vero v Jezusovo dobroto in močjo botrovala prvemu čudežu in tako posredno tudi močnejši veri učencev. Kakor v Kani je Marija tudi na Kalvariji pokazala, da je močna žena, vredna svojega Sina. Jezus jo je hotel imeti ob sebi v svoji najtežji uri. Ko se je porajala cerkev iz njegovih ran, ni trpel sam. Z njim je delila bolečine njegova zvesta mati. Zato ji je izročil vse odrešene, ki jih je v tisti uri predstavljal ljubljeni učenec Janez.