V 2. PISMU KORINČANOM apostol Pavel slavi usmiljenega Boga, Boga tolažbe: Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog (2 Kor 1,3€“4). Spodbuja vernike k zaupanju po skupnem poslanstvu evangelija: Ker imamo po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo, ne omagujemo (2 Kor 4,1). Kot služabnik Božje sprave z ljudmi pa Pavel pričuje o Kristusovi ljubezni v poslanstvu: Kristusova ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in bil obujen (2 Kor 5,14€“15). Vsem kliče v duhu Izaija: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve (2 Kor 6,2).

V PISMU RIMLJANOM je Pavel zapel pravo hvalnico Božji ljubezni, podarjeno v Jezusu Kristusu. Pri tem je poln upanja zaradi daru Duha ljubezni: Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. TežkĂł namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo (Rim 5,5€“9).

Pavlova hvalnica Božji rešilni ljubezni iz pisma Rimljanom je nedvomno zelo močno obarvana z osebnim izkustvom in vse spodbuja k neomajnemu zaupanju sredi preizkušenj: Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Prav kakor je pisano: Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce. Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu (Rim 8,31€“39).

Božja ljubezen, razodeta in podarjena v Kristusu, je po Pavlovem razodetem evangeliju namenjena vsem ljudem brez izjeme; oznanjevanje tega evangelija je bistvo Pavlovega apostolata. Ko v pismu Rimljanom govori kristjanom iz poganstva o usodi svojega ljudstva Izraela, to poudari z močnimi izrazi: Kakor ste bili namreč vi nekoč Bogu neposlušni, zdaj pa ste zaradi njihove neposlušnosti dosegli usmiljenje, tako so zdaj tudi ti zaradi usmiljenja, ki ste ga bili deležni, postali neposlušni, da bi tudi oni prišli do usmiljenja. Bog je namreč vse vklenil v neposlušnost, da bi vsem izkazal usmiljenje (Rim 11,28€“32).

V PISMU FILIPLJANOM se Pavel v ujetništvu spominja izkušnje Božje ljubezni v svojem spreobrnjenju, ki je hkrati skrivnost njegovega apostolskega poslanstva: Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi si prislužil Kristusa in se znašel v njem, in to ne s svojo pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa (Flp 3,7€“11).

V drugih pismih iz ujetništva Pavel dalje pričuje o Božji ljubezni. V PISMU FILEMONU na ganljiv način prosi Pavel v Božji ljubezni prijatelja Filemona, naj sprejme poslanega sužnja Onezima kot brata (Fil 1,16), v PISMU TITU pa spominja škofa sodelavca na bistvo razodetja, da je namreč za vsem skrivnost Božje ljubezni do človeka, do vsakega človeka: Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi (Tit 2,11). Dobrota našega Boga!