Evangelij po Mateju je bil namenjen krščanskemu občestvu, ki je prihajalo iz judovstva. To občestvo je seveda doživljalo vse posledice svoje vere v Vstalega: to so bili povečini preprosti verniki, ki so doživljali svojo izključenost iz judovskega občestva. V središču evangelistove zavesti je vstali Gospod, predstavljen kot tisti, ki uči z avtoriteto Učitelja. On vodi v polnost postave in ustvarja novo izvoljeno ljudstvo, Cerkev. Je novi Mojzes, na čigar obličju odseva večna Božja slava. V luči Božje ljubezni je Jezus v evangeliju po Mateju predstavljen tudi kot zdravnik, ki ozdravlja: Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost (Mt 9,35). Ozdravlja pa kot trpeči Gospodov Služabnik, ki v Božji solidarnosti jemlje nase trpljenje drugih ljudi, Judov in poganov: Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: On je odvzel naše slabosti in odnesel naše bolezni (Mt 8,17). Evangelist Matej pri tem poudarja, da izvoljeni Služabnik jemlje nase ne le telesne, ampak tudi duhovne slabosti vseh, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: €šGlej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljeni, nad katerim ima veselje moja duša. Svojega duha bom položil nanj in narodom bo oznanil sodbo. Ne bo se prepiral in ne vpil, nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. In v njegovo ime bodo upali narodi€˜ (Mt 12,17€“21).

Jezus je resnično Učitelj. Ne kot tisti, ki v imenu predpisov judovske postave nalagajo vernikom težka in neznosna bremena na rame (Mt 23,4), ki jih ti ne morejo nositi. Takole beremo: Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja (Mt 9,36). V duhu Božje sočutne ljubezni odjemlje breme vsem, ki so obteženi z neštetimi dodanimi, človeškimi starozaveznimi predpisi in prepovedmi, in jih vabi, da sprejmejo njegov jarem, novi zakon osvobajajoče ljubezni. Množicam kliče: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko (Mt 11,28€“30).

Drugače kakor tedanji judovski voditelji je Jezus iz evangelija po Mateju blizu malim, preprostim ljudem. Takim ljudem se on, ki resnično je Gospod, razodeva v svoji Božji majhnosti, krotkosti in ponižnosti. Na ponižni vzpetini ob Genezareškem jezeru, na tem novem Sinaju nove zaveze Božje ljubezni, Jezus z Božjo avtoriteto oznanja novemu občestvu temeljni nauk že navzočega nebeškega kraljestva, nauk, ki je hkrati neomajna obljuba. S te gore, ki bo odslej gora blagrov, se iz Jezusovih ust skozi vse čase razlega najlepša, edinstvena melodija nebeškega kraljestva, nova pesem s čudovitim uvodnim refrenom: Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim €Ś Blagor lačnim in žejnim pravičnosti €Ś Blagor usmiljenim €Ś Blagor čistim v srcu €Ś Blagor tistim, ki delajo za mir €Ś Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani €Ś Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali (Mt 5,3€“12). To je nova pesem nove pravičnosti, ki nas v razodetju dobrote nebeškega Očeta vabi k posnemanju: LjubĂte svoje sovražnike in molĂte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim €Ś Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Mt 5,44€“48).

Usmiljenje, ki ga človek doživlja s strani Boga, naj bo zanj merilo ravnanja v medsebojnih odnosih. V zgodbi o neusmiljenem služabniku govori kralj, ki je podoba Boga: Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe? (Mt 18,32€“33). Božja dobrota je torej zavezujoč dar, in odgovor nanjo, ki naj se uresničuje v odnosu do sočloveka, bo odločal o izidu poslednje sodbe: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili€œ (Mt 25,40).