Evangelij po Marku, morda spremljevalcu apostola Petra, je nastal zelo verjetno v rimski skupnosti, v drugi generaciji nejudovskih kristjanov, in sicer v 60. ali 70. letih. Čeprav glede na samo besedo Božja ljubezen, dobrota, usmiljenje, v evangeliju po Marku ne najdemo skoraj ničesar, moremo vendar reči, da je ves njegov spis eno samo razodetje dejanske vsebine te besede. Ključ za tako umevanje najdemo v nadvse pomembnih, temeljnih uvodnih besedah: Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina (Mr 1,1).

V Markovi besedi evangelij, kar pomeni veselo, dobro sporočilo za vse, ki ga berejo ali poslušajo, zveni sporočilo velike noči: Jezus je vstal, zmagal je s svojo ljubeznijo! On, ki je med nami živel kot skrivnostni Sin človekov in bil zavržen, je dejansko Kristus, je Božji Sin! Vse, kar sledi v nadaljnjem Markovem zapisu o Jezusovem življenju, je ena sama vesela novica za ljudi: na vse gleda Marko v luči Jezusovega vstajenja, njegove zmage nad grehom in smrtjo, in pričakuje, da ta njegov zapis o Jezusovem življenju v isti luči vstajenja beremo tudi mi.

Marko je namenil svoj spis krščanski skupnosti, ki že veruje v vstalega Jezusa in ga slavi, a ga želi bolj spoznati, da bi ga še močneje slavila in bolj živela iz njega. V tem smislu je evangelij po Marku predvsem katehetske narave. V tej luči seveda lahko rečemo, da se Božja ljubezen v evangeliju po Marku skriva prav v izrazu evangelij, ki je v nekem smislu njegova beseda in ji prav on daje globok in središčni pomen. Njegovo vsebino izrazi na samem začetku, ko opiše Jezusov nastop: Oznanjal je Božji evangelij in govoril: 'Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!' (Mr 1,15). Ta vesela novica torej prihaja od Boga in sporoča, da se nam je Bog približal in nas hoče po svojem odpuščanju sprejeti v svojo prijateljsko bližino. Jezus je glasnik, o katerem govori Izaijeva knjiga ob vrnitvi Boga v svoje mesto: Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Sionu: 'Tvoj Bog kraljuje!' (Iz 52,7).

V Jezusu se je približalo Božje kraljestvo, Bog sam, njegova ljubezen. V njem je napočil čas odrešenja, ki se bo dopolnilo v vesoljnem Božjem kraljestvu. Vesela novica, ki se razlega iz Jezusovih ust, pomeni Božji mir in zveličanje za človeštvo, osvoboditev od sužnosti greha in njegovih temnih posledic, odrešenje od tiste nesvobode, ki je na dnu človekove notranjosti. Ta novica pa pomeni tudi obljubo, da bo v moči Kristusovega vstajenja v nas premagana smrt in da se bo svet preobrazil v polnost Božje lepote.

Marko hoče v svojem zapisu povedati, da je Jezus resnično Kristus, se pravi Maziljeni od Boga, ki uvaja med nas Božje kraljestvo in izkazuje njegovo moč v boju proti satanu. Vendar tega Jezus ne dela na posvetno zmagoviti način, kakor so to pričakovali apostoli in drugi, ampak kot nerazumljeni, služeči in trpeči Sin človekov pri preroku Danielu, ki pa bo na koncu poveličan in razodet kot Božji Sin. Zato se Jezus izogiba temu, da bi se tako poimenoval, in noče, da bi ga ljudje označevali z imenom Kristus, Mesija. To je namreč njegova mesijanska skrivnost.

Odrešujoča bližina Božjega kraljestva se v evangeliju po Marku kaže v osrednjem sklopu, ki govori o Jezusovem oznanjevanju, zlasti v prilikah, in še posebej o njegovih dejanjih: kako Jezus z Božjo močjo odstranjuje bolezni in obsedenost, trpljenje in smrt, razodeva svojo Božjo oblast nad zakoni narave, in še posebej v daljšem sklopu, ki govori o Jezusovem trpljenju. Ta prikaz Jezusovega življenja, ki ga je Marko zapisal na osnovi že obstoječih pričevanj ali morda tudi kratkih zapisov, sta evangelista Matej in Luka v veliki meri privzela; zato vse tri imenujemo z besedo sinoptiki, se pravi tisti, ki gledajo v isto smer, čeprav je res, da sta Matej in Luka dodala marsikaj tudi iz drugih virov in vsemu temu dala svoje posebne poudarke glede na občestvo, kateremu pišeta.

Markov pogled na Jezusa je pogled občudovanja Božjega Sina, ki med nami nastopa kot ponižni in nerazumljeni Sin človekov, a v ljubezni daruje svoje življenje za nas in je resnično Kristus, Maziljeni.