Pričevanja o Izraelovi zgodovini, ki je v svojem najglobljem gibalu zgodovina Božje ljubezni, srečamo najprej v obeh KRONIŠKIH KNJIGAH. Nastali sta po izgnanstvu in opisujeta zgodovino Izraela od stvarjenja do 5. stoletja, črpata pa v glavnem iz Samuelovih knjig in knjig kraljev. Glede na Božjo ljubezen poudarjata obe kroniški knjigi Jahvejevo zavezo z očaki. Božja ljubezen se v teh knjigah v nekem smislu razteza na druge narode. Tako npr. poganski, tirski kralj HirĂĄm v pismu Salomonu pravi, da GOSPOD ljubi svoje ljudstvo in ga slavi, ker je dal, da bo Salomon sezidal hišo GOSPODU, sebi pa kraljevo hišo (2 Krn 10).

V naslednji, NEHEMIJEVI KNJIGI, je 9. poglavje v okviru spokornega bogoslužja ena sama hvalnica Božji dobroti v zgodovini Izraela. Čeprav je ta nenehno grešil, ga Jahve zaradi svojega usmiljenja ni uničil: Ti pa si Bog, ki odpuščaš, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in obilen v dobroti, da jih nisi zapustil (v. 17); jih v svojem velikem usmiljenju nisi zapustil v puščavi (v. 19); Svojega dobrega duha si jim dal, da bi jih modril (v. 20); V svojem velikem usmiljenju si jim dal rešitelje, da jih rešijo iz rok njihovih nasprotnikov; Vrnili so se in klicali k tebi in ti si jih iz nebes uslišal ter jih v svojem usmiljenju reševal veliko časa; Svaril si jih, da bi jih vrnil k svoji postavi; Mnogo let si imel potrpljenje z njimi, jih s svojim duhom svaril po svojih prerokih, pa niso prisluhnili; Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi uničil, nisi jih zapustil, kajti milostljiv in usmiljen Bog si; Zdaj torej, naš Bog, veliki, močni in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in milost, ne spreglej vseh stisk, ki so zadele (€Ś) vse tvoje ljudstvo, od dni asirskih kraljev do tega dne; Ti si pravičen v vsem, kar je prišlo nad nas, kajti ti si bil zvest, mi pa smo krivično ravnali (v. 27€“33).

Podobno molitev najdemo v EZROVI KNJIGI v 9. poglavju. Sarina molitev v TOBITOVI KNJIGI je molitev k Božjemu usmiljenju: Slavljen si, usmiljeni Bog! Slavljeno bodi tvoje ime na veke, in naj te vsa tvoja dela slavijo na veke! Zdaj obračam k tebi svoj obraz in svoje oči (Tob 3,11€“12). V 13. poglavju pa pobožni TobĂt takole spodbuja svoje rojake k zaupanju v usmiljenega Boga: Slavljen bodi Bog, ki živi na veke, in njegovo kraljestvo! Zakaj on kaznuje in izkazuje usmiljenje, pošilja v domovje mrtvih globoko pod zemljo in vzdiguje iz velike pogube; ničesar ni, kar bi ubežalo njegovi roki (v. 2); Kaznoval vas bo zaradi vaših krivic, vendar vam bo spet izkazal usmiljenje pred vsemi narodi, kjer koli boste razkropljeni mednje. Če se boste obrnili k njemu z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da bi pred njim ravnali v skladu z resnico, tedaj se bo obrnil k vam, ne bo več zakrival svojega obličja pred vami. In zdaj poglejte, kaj je storil za vas! Zahvaljujte se mu na ves glas! Slavite Gospoda pravičnosti, poveličujte Kralja vekov! V deželi svoje sužnosti mu pojem hvalo, ljudstvu grešnikov oznanjam njegovo moč in veličino. Spreobrnite se, grešniki, in ravnajte v skladu s pravičnostjo pred njim; kdo ve, morda vas sprejme in vam izkaže usmiljenje (5€“8).

V 2. KNJIGI MAKABEJCEV jeruzalemski Judje v pismu vabijo egiptovske Jude, naj obhajajo očiščenje templja: Bog, ki je rešil vse svoje ljudstvo in podaril vsem dediščino, kraljestvo, duhovništvo in posvečenje, kakor je obljubil v postavi, ta Bog se nas bo, upamo, kmalu usmilil in nas zbral z vseh strani neba v svetem kraju, saj nas je rešil iz velikih nesreč in očistil ta kraj (2 Mkb 2,17€“18). Makabejska mati bodri najmlajšega sina pred mučeništvom: Nikar se ne ustraši tega rablja, ampak se pokaži vrednega svojih bratov in sprejmi smrt, da te bom po usmiljenju spet našla skupaj s tvojimi brati! (2 Mkb 7,29).

V JUDITINI KNJIGI se Judita v svoji nemoči naslanja na Boga: Tvoja moč ni v množici, tvoja oblast ne sloni na močnih; ti si Bog ponižanih, pomočnik majhnih, zaščitnik slabotnih, branitelj preziranih, rešitelj obupanih (Jdt 9,11). ESTERINA KNJIGA pa v obliki zgodbe pripoveduje, kako je bil judovski narod v svoji zgodovini obvarovan uničenja med tujimi narodi. V nekem oziru končno lahko rečemo, da sklicevanje Izraela na Božje usmiljenje v omenjenih knjigah odraža izkušnjo ponižanja v nekdanjem izgnanstvu.