V simbolno preroško govorico uvrščamo tudi Visoko pesem. Ta pesnitev poje najprej o Bogu, izviru vsake resnične ljubezni. Obenem poje o človeku in njegovem vzvišenem hrepenenju po presežnem Bitju, po ljubezni, ki je močnejša od smrti (prim. Vp 8,6), skratka o hrepenenju, ki ga je na klasičen način izrazil sv. Avguštin: Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi.

Seveda pa ta simbolni pomen Visoke pesmi ne izčrpa vsega njenega sporočila. Visoka pesem namreč govori tudi o (med)človeški ljubezni. S tem ko je Božji Duh, glavni avtor Svetega pisma, človeško ljubezen povzdignil na raven presežnega simbola, je tudi njo sĂĄmo potrdil, ovrednotil in posvetil. Luč simbola je razsvetlila tudi temelj, na katerem simbol počiva. Zato je človeška ljubezen nekaj svetega in posvečenega.

V tem smislu lahko gledamo na Visoko pesem kot na poglobitev starozaveznega pojmovanja Jahvejeve ljubezni, ljubezni med Bogom in izvoljenim ljudstvom. Tu ne gre za predhodno izkušnjo nezvestobe Izraela kot žene, nezveste Jahveju, ampak za ljubezen Jahveja do Izraela, ki jo simbolizira ljubezenski odnos med moškim in žensko. Gre za vzajemno popolno predanost med Jahvejem in njegovim ljudstvom. Božja ljubezen se tukaj kaže kot globoka skrivnost.

Seveda se lahko o bralcu Visoke pesmi, tako v času stare zaveze kakor tudi v današnjem času, vprašamo, v kolikšni meri le-ta v njej dejansko zasluti njeno vsebino kot skrivnost ljubezni med Bogom in človekom oz. Božjim ljudstvom. Gotovo je za tak pogled potrebna verska poglobljenost, za kristjana poglobljenost v Jezusa Kristusa, učlovečeno Božjo ljubezen.

V tem smislu lahko rečemo, da je treba Visoko pesem premišljevati v mesijansko mistični luči, v luči Jezusa Kristusa, ki je Ženin svoje Neveste tj. Cerkve, in tudi vsake duše. Le tako moremo npr. razumeti globoko vsebino naslednjih besed zaročenke iz Visoke pesmi, namenjene Ljubljenemu: da se namreč temeljno nanašajo na Božjo oz. Kristusovo ljubezen.

Glas mojega ljubega! Glej ga, prihaja: skače čez gore, preskakuje griče. Moj ljubi je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, že stoji za našim zidom, pogleduje skoz okna, oprezuje skozi mrežo (Vp 2,8€“9).

Na drugem mestu beremo močne besede hrepenenja po ljubezni: Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svoj laket! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast! Njene strele so ognjene strele, GOSPODOV plamen. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti. Če bi kdo dal za ljubezen vse bogastvo svoje hiše, bi ga še vedno zaničevali (Vp 8,6€“7). Ali bi to ne mogla biti čudovita molitev, slavljenje ljubezni Jezusovega Srca?

Za razumevanje Visoke pesmi je potrebna izkušnja Božje ljubezni, ne nujno mistična, vendar pristna iz poglobljene religioznosti. Za kristjana je vsekakor čudovit zgled apostol Pavel, ki je za svoj hvalospev ljubezni v 13. poglavju Pisma Korinčanom dobil navdih iz lastne izkušnje Božje ljubezni, v naslonitvi na Staro zavezo pa tudi iz gornjega odlomka Visoke pesmi:

Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. (€Ś) in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. (€Ś) Ljubezen nikoli ne mine (1 Kor 13,1.3.8).

Nikoli ne mine, ker izvira iz Njega, ki je ljubezen sama!