Prerok, imenovan tudi DRUGI IZAIJA, uporablja podobno kot preroka Ozej in Jeremija besedišče ljubezni, še posebej glede na prihodnost, na katero se nanašajo obljube. Osrednji pojem pri njem je usmiljenje: Jahve rešuje Izraela, ker je dragocen v njegovih očeh, in ga ljubi. Temelj te ljubezni je le v njem samem, saj je Izrael grešil. V 54. poglavju, v duhovni sorodnosti z Ozejem in Jeremijem, prerok sporoča obljubo, ki pomeni nov začetek prelomljene Jahvejeve zakonske zveze z izvoljenim ljudstvom: Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna, te je GOSPOD poklical, kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena, govori tvoj Bog. Za kratek čas sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu gneva sem za hip zakril svoj obraz pred teboj, a z večno ljubeznijo se te usmilim, govori GOSPOD, tvoj odkupitelj. /€Ś/ Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala, pravi tvoj usmiljeni GOSPOD (Iz 54,6€“8.10).

Ko Jahve v celoti 40. poglavja veličastno napoveduje rešitev iz izgnanstva, sebe predstavi kot ljubeči pastir svojega ljudstva: Kakor pastir pase svojo čredo, jo zbira s svojim laktom, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe (Iz 40,11). Isto ponovi v 49. poglavju: Ne bodo lačni in ne žejni, vročina in sonce jih ne bosta mučila, kajti vodil jih bo ta, ki je usmiljen z njimi, spremljal jih bo k vodnim vrelcem (Iz 49,10).

Izaija bolj kot drugi preroki odpira odrešenjsko vizijo prihodnosti, in ta temelji na izkustvu odrešenja izvoljenega ljudstva v njegovi preteklosti: Ti pa, Izrael, moj služabnik, Jakob, ki sem ga izvolil, potomec Abrahama, mojega prijatelja, ki sem te vzel s koncev zemlje, te poklical iz njenih skrajnih kotov in ti rekel: 'Ti si moj služabnik, izvolil sem te in te nisem zavrgel.' Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,8€“10).

Odrešenje se pri Izaiju zaradi Izraela razširja na vse narode: Obrnite se k meni, in rešite se, vsi konci zemlje, kajti jaz sem Bog in drugega ni. Sam pri sebi sem prisegel, iz mojih ust je prišla pravičnost, beseda, ki se ne bo vrnila: meni se bo upogibalo vsako koleno, prisegal vsak jezik (Iz 45,22€“23). To Izaijevo prerokovanje povezuje sv. Pavel s Kristusom, ki ga v njegovem duhu imenuje GOSPOD, to je v novi zavezi razodeti Jahve: Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus GOSPOD, v slavo Boga Očeta (Flp 2,9€“11).

Odrešenjsko širino sporočajo tudi spevi o Jahvejevem služabniku. Bistvo odrešenja je v odpuščanju grehov, in odpuščanje grehov je sad zadoščevalnega trpljenja izbranega Božjega služabnika. Božji služabnik je kakor utelešenje Božje ljubezni. Je krotak in blag: Ne bo vpil, ne bo povzdigoval in ne dal slišati svojega glasu po ulicah. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, zvesto bo delil pravico (Iz 42,2€“3). Poklican je od Jahveja in podarjen človeštvu kot posrednik rešitve in žrtev zaveze: GOSPODU je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo: če da svoje življenje v daritev za greh, bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,

GOSPODOVA volja bo uspevala po njegovi roki (Iz 53,10).

Lik Jahvejevega služabnika nam vnaprej daje slutiti, ne le veličino stavka Bog je ljubezen (1 Jn 4,16), ampak tudi središčno sporočilo evangelija po Janezu: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, ki vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje (Jn 3,16).

Izaija je prerok Božje usmiljene ljubezni, ki deluje v zgodovini že od samih začetkov Izraela in ki po Jahvejem služabniku odpira obzorja odrešenja v prihodnost, za ves človeški rod.