Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Danski pesnik Janez Joergensen pripoveduje o svojem spreobrnjenju od luteranstva in nato brezverstva h katoliški veri: Moja mati je vsak večer v družini brala stran Svetega pisma. Preden sem odšel spat, sem kleče ob postelji zmolil Očenaš. Nekega večera sem kleče ob luninem svitu k Očenašu dodal še Zdravamarijo, ki sem jo našel v knjigi. Ta molitev mi je bila zelo všeč. Zdravamarija me je spreobrnila. Vrnil sem se po materi Mariji k materi katoliški Cerkvi. Joergenson je znan kot literat in življenjepisec svetnikov. Enega najlepših življenjepisov začenja z besedami: V začetku je bila mati€Ś.in v nadaljevanju pravi: Otrok postane to, kar je mati; kar mati hoče, da postane€Ś Otrok bo svetnik, če je mati usmerjena k Bogu, če stopa po božjem potu€Ś.

V sv. pismu v Knjigi pregovorov beremo o večni božji Modrosti pri stvarjenju. Marija je del tiste poti, po kateri se ljubeča Modrost z nebes sklanja k nam na zemljo: Gospod me je imel v začetku svojih potov, davno pred svojimi deli. Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje. Ko še ni bilo brezdanjega vodovja, sem bila spočeta,€Ś ko je postavljal temelje zemlji, tedaj sem bila pri njem kot stavbenica, se veselila dan na dan,€Ś in moje veselje je pri človeških otrocih. Zdaj torej, sinovi, poslušajte me, blagor njim, ki se drže mojih potov! Poslušajte pouk, da boste modri€Ś Zakaj kdor najde mene, najde življenje in prejme milost od Gospoda.

Cerkev te besede, s katerimi sv. pismo govori o božji modrosti, obrača na Marijo. Saj je bila ustvaritev Marije sklenjena z istim sklepom kakor učlovečenje božje Modrosti. Marija je bila v zvezi s Kristusom važen del bližanja modre božje ljubezni, ki se je v polnosti izvršilo z učlovečenjem božje modrosti po Mariji.

Papež Pij XII. je govoril o času v katerem je živel, torej o prejšnjem stoletju kot o marijanskem stoletju in Marijini uri. Doba Cerkve, po kateri Kristus izvršuje svoje odrešenjsko poslanstvo, je obenem Marijina doba.

Marija je namreč mati Glave Kristusa in mati božjega ljudstva Cerkve. V Mariji je kot v prvem udu Cerkve, obenem materi in vzoru Cerkve, v najvišji meri uresničeno to, kar naj bi se izvršilo v vsej cerkvi in posameznih udih.