Andreja Štunf Šmarnice 2006, Radio Vatikan

Prelepo je v naših cerkvah v mesecu maju. Dan za dnem se v njih zbirajo verni častilci Matere Božje, ker hočejo za Bogom častiti Marijo najprej, kakor poje stara cerkvena pesem. Marijina podoba ali kip kraljuje na najlepšem oltarju, ki ga razsvetljuje več luči in krasijo še številnejše cvetlice.

Že šmarnice nežne cveto. Šmarnice so kakor pomlad. Vsako leto se povrnejo in vsako leto jih znova pozdravimo, kakor pomlad. Same na sebi nam ne prinesejo veliko novega. Veliko že vemo o njih: da so jih začeli v 18. stol. v Italiji mladi ljudje; da so se sredi 19. stol. uveljavile tudi pri nas; začeli so jih mladi v semenišču in dijaškem zavodu Alojzijevišču. Naše ime jim je najbrž dal kaplan Janez Volčič leta 1855. Opravljamo jih lahko skupno v cerkvi, pri raznih križih in kapelah, doma v družini ali zasebno; zato je dobro, da okrasimo Marijino sliko in si izberemo primerno knjigo in molitev. Kakor je v pomladi brstenje tako naj bodo šmarnice za nas novo duhovno življenje. Priložnost, da ob Mariji oblikujemo duhovni značaj in se vzgojimo v duhovnega človeka.

Sleherno človeško srce si išče ideal, ki je vreden, da mu posveti vso ljubezen. Iz te narave se sklepajo zveze ljubezni na svetu. A naj bo ta zahtevnost že tolika, domišljija, ki si čara ta vzor, še tako bujna, nihče bi si ne mogel zamisliti takega ideala, kot ga je dal Bog in ki predstavlja slehernemu človeškemu srcu višek lepote. To je Marija.

Veliki Marijin častilec in svetnik Ludovik Marija Grignon Montfortski nam zagotavlja, da bomo z Marijo povezani v ljubezni do Jezusa bolj napredovali v enem mesecu kakor sicer v več letih. Naj pride k nam Marijino kraljestvo, da bo prišlo tudi Kristusovo kraljestvo! Presrečni bomo, če si bomo prizadevali Marijo čimbolj ljubiti in se potrudili, da jo bodo tudi drugi ljubili. Pregovor pravi: kdor otroka za roko, ta mater za srce.

Blaženi škof Anton Martin Slomšek je zelo ljubil Marijo in se ji je vedno priporočal. Kadar je šel od doma, se je ozrl na Marijino podobo pri postelji. Pogosto se je pri vratih še enkrat obrnil ter pogledal Marijino sliko. Do zadnje ure je imel pred seboj Marijo, zato je bila njegova smrt blažena. Marijino češčenje je vedno priporočal. Še iz groba in kot blaženi nam kliče: Sin, hči glej tvoja Mati! Hočeš pobožno živeti in srečno umreti, ljubi Marijo! Če so otrokom posebno pri srcu besede umirajočega očeta, naj nam bodo Slomškove besede sveto vodilo za življenje.