30. dan Kraljica nebes

Vzeli so še zadnji list rokopisa in hitro brali:

To zgodbo sem pisal, da bi še kdo užival srečo, kakor sem srečen jaz, ko berem in premišljujem o Mariji, materi Božjega Sina, ki je pod križem postala tudi moja mati. Včasih jo doživljam tako dobro, kot je bila dobra moja stara mama, ki je imela v naročju poln pehar suhih hrušk in nam jih je dajala, če smo le prosili zanje. Vedno je samo dajala in nikoli ji ni zmanjkalo dobrot za nas, njene ljube otroke. Sedaj, ko sem že star in imam oči zazrte v nevidne reči skrivnostnega sveta, vidim mamo Marijo. Vedno znova berem preroke, posebno še modrega Siraha, ki je tako dobro poznal človekove potrebe in dal modre odgovore na človeška vprašanja. Ne morem nehati brati, ne da bi se naučil kaj novega. Skrivnostna je ta knjiga, res, tako kot celotno Sveto pismo, tudi evangeliji.

Zgodilo se je še mnogo čudežnega tiste dni v Jezusovih krajih. Ko so učenci odšli po vsem znanem svetu oznanjat božje kraljestvo, je Marija našla mir in prijazno skrb dobrih žena. Vse dni se je poglabljala v skrivnosti, ki jih je doživela. Vedela je: Bog je izpolnil vse obljube, ki jih je dal. Hvalila in slavila ga je vse dni.

Potem je močno opešala. Prišel je čas, da odide s tega sveta. In glej: Božji Sin je poslal angele, da so jo kot najdragocenejšo prebivalko zemlje na svojih rokah odnesli v nebo. Kajti njen Sin kraljuje na desnici Boga Očeta! Njegovo mamo so pričakali angeli in nadangeli, kerubi in serafi, mučenci in preroki, očaki in spoznavalci, vsi svetniki in svetnice božje ter vsi zveličani. Sin je mamo kronal s slavo in častjo, da je postala kraljica nebes in zemlje. Zdaj se veseli v kraljestvu Boga, saj je njegovo voljo spolnjevala vse življenje. Kraljuje in ima mnogo pomočnikov, ki ji prinašajo prošnje z zemlje. Vsako sprejme in položi pred svojega Sina, vladarja sveta. Vsakega človeka, ki jo kliče mama, nosi v svojem srcu. In ga vabi v nebeško kraljestvo.

Prosim jo, naj sprejme tudi mene, ubogega grešnika, ki sem jo vse življenje častil, slavil in ji pel najlepše pesmi tega sveta. Vedno sem premišljeval njeno življenje in njeno trpljenje. Priporočal sem se ji, naj bo tudi moja mati, kakor je naročil njen Sin Jezus.

Ne vem, kako je v nebesih, gotovo pa je prekrasno. Vemo, da tam ves čas odmeva pesem Hozana na višavah €Ś in da mora biti to res lepo. Kako neskončna ljubezen do zemeljskih otrok mora biti v srcu matere Marije, da občasno zapušča nebesa in prihaja na zemljo ljudem pripovedovat o grehu in ljubezni. Bernardka, Jacinta, Francek in Lucija so le nekateri od otrok, ki so jo videli in govorili z njo. Njim je naročila, naj povedo ljudem, kaj je modrost, ki jih bo pripeljala v nebesa.