29. dan Joštova skrivnost

Tam je bila res starčkova koča in tudi starček je bil tam.

Od kod pa vi tako zgodaj?! jih je veselo pozdravil, saj se mu še sanjalo ni, da so šli na pot že prejšnji dan in da so sami. Ni bilo prav, da ste šli od doma brez očetovega dovoljenja! Lahko bi se vam v megli kaj hudega zgodilo €Ś

Medtem ko so mu pripovedovali svojo zgodbo, jim je na debelo mazal smetano na velikanske kose kruha in jim kar naprej nalival sveže mleko v skodelice. A, Aljoša! Vam jo je zagodel, kaj? Temu fantu je zelo dolgčas in stalno hrepeni po družbi. V srcu pa je nepokvarjen in meni je naredil že veliko dobrega. Če boste prijazni, boste postali dobri prijatelji. Prepričan sem, da bi dal vse, samo da bi si pridobil prijatelje, ubogi samotni fant!

To je bilo nekaj novega in Petru je postalo malo tesno pri srcu. Če bi bil on popolnoma sam vse dni, sam doma, sam na planini, vedno in povsod sam €“ kaj bi počel? Morda bi hodile tudi njemu neumnosti po glavi €Ś Sam pri sebi je sklenil, da bo popravil to prvo srečanje in bo Aljošu z veseljem povedal tudi kaj takega, česar ni še nikoli slišal. Recimo o Sirahu in Svetem pismu, ali pa ga bo naučil tisto Marijino pesem €Ś Potem se morda ne bo več norčeval in če ga bodo imeli radi in bo imel družbo, morda ne bo več potreboval vseh tistih nevarnih neumnosti in nesramnosti €Ś

Hočete videti Joštov zaboj? je njegovo premišljevanje zmotil starček in jih povabil v svojo majceno hiško, ki je bila pravzaprav samo skromna staja. Nekaj vam moram povedati. Moj prijatelj Jošt je veliko vedel in je znal Sveto pismo skoraj na pamet. Tele besede pa je napisal pred davnimi leti zame in skupaj sva se trudila, da jih uresničiva. Zdaj njega ni več, in jaz sem star. Dosegel sem, kar sem. Zdaj tudi to tablo dam vam in upam, da vam bo koristila, kakor je meni.