24. dan Marija Pomagaj

He, he he, ste vendarle prišli k meni! Saj sem vas vabil, meni je dolgčas in moji pridejo šele v soboto! Imejmo zabavo, vi in jaz! Megla bo še dolgo strašila po planini in nihče vas ne bo iskal! Naj vam povem, kaj bomo počeli! se je smejal Aljoša in Tinka je kar skupaj lezla od strahu.

To je spodobna knjiga in ne moremo napisati vsega, kar je Aljoša govoril. Umazane besede bi umazale bel papir in umazale bi čiste ustnice, ki bi morale izgovarjati, kar bi bilo napisano. Čistemu pa se umazanija upira, pametni se ne valja v svoji beli obleki po blatu in nihče ne pobira svinjarije iz svinjaka in je ne daje v svoja usta.

Čisti loči lepoto od grdote, kot loči sladkobo bonbona od grenkobe pokvarjene smetane. In grenkobe ne vzame in je ne daje na svoj jezik!

Luka, Manca in Peter, ki so že kdaj med sošolci slišali kakšno svinjarijo, so mislili, da so že malo utrjeni, pa so se kljub temu zgrozili. In Luka je zatisnil mali Tinki ušesa, da ne bi slišala. Aljoša se je nesramno zarežal: Te skrbi za sestrico? Ne moreš pomagati, ne bo ušla temu svetu! Saj je vseeno, danes ali pozneje, vse bo slišala. Malo počakajte, grem v klet, slecite se in posušite obleke pri ognju, ko se vrnem, se boste hitro pogreli s tisto očetovo steklenico. In stavit grem, da se potem ne boš upiral, ko ti bom ponudil še cigarete. In imam še druga presenečenja €Ś

Ko je Aljoša stopil v klet, je Manca zašepetala: Kako grozno govori! Besede, ki jih nisem slišala še nikoli!

Res, grozno. Sinoči sem našel v Sirahu veliko o grehu! Tudi poglavje o nespodobnem govorjenju! Listek imam tam, je hitro brskal Luka, potem pa rekel: Poslušajte tole: