23. dan Bog vse vidi

Megla! Oče je nekoč pripovedoval, da tu v megli še svojega žepa ne najdeš! se je spomnil Peter, ko se je bela koprena ovijala okoli njih.

Bomo že našli!

Kako? Saj sploh ne vemo, kje je tista starčkova staja. Seveda bi jo v lepem vremenu videli že od daleč, v megli pa smo izgubljeni! je zatarnala Manca.

Zakaj se nismo spoprijateljili z Aljošem? On pozna te poti in bi nam pomagal! Manca kar ni mogla nehati.

Če bi se hoteli spoprijateljiti z njim, bi nas še naprej silil s cigaretami in morda še z drugimi neumnostmi, ki se jih ne bi mogli ubraniti! je rekel Luka. No, bi pa poskusili, kako je, če kadiš. Saj samo poskusiti ni greh, je modroval Peter.

Saj, bolje bi bilo malo popustiti in poskusiti. Če bi se vedli po njegovo, bi šel z nami, pa bi bili rešeni, se je strinjala Manca.

In nihče nas ne bi videl! je dodal Peter.

Luka je zavpil: Ni greh samo poskusiti! Kdo ti je pa to povedal!? Mama bi se sesedla, če bi te slišala! Še huje pa je to, da si rekel, da nas nihče ne bi videl! To je res grozno! Delati na skrivaj, česar si ne upaš pri belem dnevu in pred vsemi! Mami pravi, da moraš vedno vse delati tako, kot bi te vsi gledali! Kajti eden, najpomembnejši, te pa res vedno vidi! se je razvnel Luka.

Kdo? je preplašeno zacvilila Tinka.

O, Tinka, veš kaj, nič hudega! Ne boj se, samo dobri Bog te vedno gleda. Saj to že veš. In te varuje na vseh tvojih potih, ker si njegova punčka. Predvsem pa zato, ker te ima neskončno rad. Tudi takrat, ko nisi pridna, jo je pobožal veliki brat.

Za vajino razmišljanje sem sinoči našel nekaj ta pravega! Pa je tale Sirah res vedel vse o vsem! Čakaj, da poiščem, je rekel, listal in listal, potem pa bratu ponudil knjigo, odprto spet pri Sirahu: