21. dan Nepričakovan obisk

Končno je klical oče. Njegove novice so bile dobre in slabe, kakor vzameš. Mamo so zdravniki uspešno operirali in zdaj je zunaj vseh nevarnosti. Le še kakšen dan bo morala ležati v bolnišnici, pa bo spet zdrava. Kaj bodo zdaj naredili oni? Oče bi seveda rad prišel k njim, pa mora ostati pri mami! Najbolje bi bilo, da se otroci vrnejo domov. Res pa je škoda, da bi iz miru in s čistega zraka hodili v dolino. So dovolj veliki, da bodo sami preživeli nekaj dni? Kako jim gre? So lačni? Jih je strah? Hočejo, da pride k njim teta?

Seveda smo lahko sami, je hitro rekel Luka in vsi trije, ki so stali poleg, so vneto kimali. Seveda so lahko sami! In vsak dan bodo večkrat poklicali očeta, da ga ne bo skrbelo!

Ko so ravno hoteli spet stopiti na podstrešje, da bi do konca preiskali skrinjo, je potrkalo na vrata. Odprli so in pred njimi je stal skrivenčen starček.

Ni več Jošta, kajne? je skozi majcena očala mežikal vanje.

Ne, Jošta ni več, so v zadregi odgovorili. Kočo je zapustil našemu očetu, se je oglasil Luka.

Oče? Misliš tistega zdravnika iz mesta, ki je vedno prihajal z otroki?

To smo mi, je rekla Manca.

O, vi! Vem, da vas je imel Jošt rad! Pred leti mi je pripovedoval, da bo vse zapustil vam. In zadnjič v bolnišnici mi je povedal, da ga obiskujete tudi vi. Srečen je bil, da vas je imel, je rekel starček.

Vemo. In res je vse zapustil nam, tudi veliko skrinjo na podstrešju. In v njej smo našli latinsko Sveto pismo in rokopis in €Ś

Kakšen rokopis? se je zavzel starček.

Zgodba o Mariji je. O tem, kako je Marija brala iz Svetega pisma, Siraha, je rekla Manca.