17. dan Vrgli so ga ven

Manca je odložila skodelico. Planinski čaj, ki so ga prejšnje poletje nabirali še skupaj z Joštom, je bil res dober. Zdaj pa je spet vzela v roke rokopis in vsi so ji prisluhnili, ko je brala naprej:

Ko je Marija slišala, da je njen sin prišel v domači kraj in šel v shodnico, je hitela za ljudstvom. Stala je tako, da je vse slišala ter o dogajanju vprašala ljudi pred sabo.

Zdaj so mu dali zvitek preroka Izaija, je rekla žena pred njo in že je Marija slišala, kako je Jezus bral:

Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali, je Jezus preprosto dodal in vrnil zvitek.

Ojoj, je zavzdihnila Marija. Kaj bodo zdaj naredili z njim, vsi ti modri, stari učitelji, ki so tako pomembni, zdaj pa jim mladenič govori take besede!

In res je zaslišala šepetanje: Kaj ni to Jožefov sin? Od kod mu taka pomembnost in prepričanje?

Še je slišala, kako se je nekdo drug obrnil in odgovoril: Kaj nisi nič slišal, kaj se je dogajalo po vseh deželah, kjer je ta Jožefov sin hodil med ljudmi? Nisi slišal, da je ljudi ozdravljal ne le slepote, ampak tudi drugih bolezni? Ne veš, da je pomnožil kruh in nasitil velike množice? Nisi slišal, da je od mrtvih obudil stotnikovo hčer? Velik prerok je!

Jožefov sin je, sam si se igral z njim pred leti, ko smo bili otroci. Se spomniš? Se ti je zdelo, da je bil kaj posebnega, ta tvoj sosed?

Ne, res je bil navaden deček €Ś

Vendar je bil vedno ljubezniv in pošten in dober, nikoli se ni jezil in ni izkoriščal nikogar in ni lagal €Ś se je v pogovor vmešal še tretji Jezusov vrstnik.

Res sem slišal, kakšne čudovite reči se dogajajo povsod, kamor pride. In med njegovimi spremljevalci se šepeta, da je Božji Sin €Ś