15. dan Marija tke suknjo

Bom jaz brala, se ponudi Manca. Vsi se zleknejo okoli nje in jo poslušajo.

V Nazaretu, v skromni, a prijazni hišici živi žena z milim smehljajem na obrazu, nežna in pobožna: Marija, Jezusova mati. Zdaj tke suknjo, vso iz enega kosa. Za njenega odraslega sina bo, ker zapušča domačo hišo. Mati skrbno vleče čolniček z votkom skozi snutek in premišljuje: takole Bog vleče svoje nitke skozi naše dni, kakor piše: Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji! Zato je ona sama vedno poskušala prisluhniti božji volji in uresničevati božji načrt v svojem življenju. Že kot otrok je premišljevala in veliko molila. Kot dekle je izpolnila božjo voljo in privolila v čudovit načrt. Hodila je za Bogom, kamor jo je vodil. In čudežno, kot se je njeno poslanstvo začelo, se je tudi nadaljevalo. Ko je prinesla dojenčka v tempelj, da bi zanj po navadi svojega ljudstva darovala dva golobčka, je tam slišala skrivnostne besede prerokinje Ane in starčka Simeona. Ni razumela veselja bogaboječega moža, ko je vzel njenega otroka v naročje in molil: €Ś moje oči so videle tvojo rešitev €Ś Kako naj bi razumela besede €Ś in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src. Ne, Marija ni mogla razumeti niti dogodkov v Jeruzalemu. Takrat, ko je izgubila dvanajstletnega otroka in ga z Jožefom tri dni zaman iskala. Našla sta ga v shodnici, kjer je Jezus sedel med učitelji, in ti so se čudili njegovi modrosti. Ko ga je vprašala, zakaj jima je to storil, je sicer vedno ubogljivi otrok začudeno rekel: Zakaj sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta? Ne, Marija ni ničesar razumela in niti Jezusova ubogljivost, ko so prišli domov, je ni potolažila. Premišljevala je o vsem, kar se je dogajalo s tem njenim ljubim sinom.

Elizabetin sin Janez zdaj hodi po puščavi, govori nerazumljive reči in krščuje ljudi. V vodi, v reki Jordan; pravi pa, da pride za njim mogočnejši, ki mu on niti sandal ni vreden zavezati.