12. dan Rahela in osliček

Peter je vzel rokopis in bral naprej:

Marija je zložila vse potrebno v popotne cule, Jožef je zaprl hišo in sta šla. Počasi sta se odpravila proti koncu vasi, kjer se bodo zbrali vsi, ki so iz Davidove hiše. Nocoj krenejo na pot proti Betlehemu. Marija je težko zapustila dom. Zelo jo je skrbelo, kako bo prenesla potovanje. Prav rada bi se tudi odpravila k teti Elizabeti in ji stregla, saj je potrebovala njeno pomoč. Mladi ženi je bilo težko zapustiti domače in v najpomembnejšem času oditi v neznane kraje. Kaj, če se pot zavleče in bo dete rojeno daleč od doma? Tako rada bi ostala doma.

Tudi Jožefu je bilo težko, kadar je pogledal svojo ženo, kako tiho hodi zraven njega in se nič ne pritožuje. Pa bi se pravzaprav morali pritoževati vsi! Kaj pa je treba popisovati podjarmljeno ljudstvo! Bil bi že čas, da se kaj spremeni v tej deželi, kjer Herod vlada s trdo roko in ga nič ne zanima bolečina Izraelcev. Tiho je premišljeval vse čudne dogodke zadnjih mesecev in si dajal poguma. Bo že Bog uravnal vsa pota, po katerih bo moral varovati to lepo, milo žensko, ki hodi poleg njega. Utrujena že sedaj, ko še zares odšli niso!