10. dan Angel se prikaže dvakrat

Daj, bom še jaz malo bral, je rekel Peter, ko so se nehali pogovarjati o Marijini ubogljivosti. Vzel je rokopis in bral:

Potem se je zgodilo nekaj čudnega. Stric Zaharija je nekega dne prišel iz templja. Ni mogel govoriti. Spraševali so ga in silili vanj, on pa je samo odkimaval. Odšel je domov k ženi Elizabeti. Čez nekaj mesecev so izvedeli vsi: Dobila bosta otroka! To je bilo res neverjetno! Bila sta namreč že prestara za otroke in teta Elizabeta niti v mladosti ni mogla imeti otrok. Zdaj pa ga bo dobila!

Marija je govorila o tem s svojo mamo in z očetom, vendar niso v pogovorih prišli nikamor. Le mama, sveta Ana, vdana in pobožna že vse življenje, je rekla: Skrite so poti, po katerih nam življenje prinaša vse, kar nam je namenil Bog. Elizabeta in Zaharija sta pobožna človeka, gotovo je božja volja, kar se dogaja v njunem življenju. Kadar človek ne razume, mora zaupati v Boga!

Deklica ni razumela vsega, kar ji je rekla mama, vendar je vse ohranila v svojem srcu in premišljevala.

Tistega večera, ko se je hiša že umirila in je Marija sama v svoji sobi slavila Boga, se je zgodilo nekaj čudežno skrivnostnega. Angel je stopil k njej in zaslišala je prečuden pozdrav: Pozdravljena, Bog je s teboj, obdaril te je z milostjo!

Deklica se je prestrašila in se spraševala, kakšen pozdrav naj bi bil to. Angel pa ji je rekel, naj se ga ne boji, ampak naj posluša: Poslal ga je Bog, naj ji sporoči, da bo dobila otroka, ki bo Božji Sin. Naj mu da ime Jezus. Marija je kar gledala, angel pa ji je rekel: Saj veš, tudi tvoja teta Elizabeta bo imela sina, čeprav je prestara za otroke. Vidiš, pri Bogu ni nič nemogoče.