9. dan Kar ukazali so ji!

Ker so vedeli, da se oče še ne more vrniti in bodo do večera sami, so se odločili, da bodo ves dan namenili branju in prebrali najdeni rokopis. Po jutranji molitvi so torej sedli in Luka je začel brati:

Spoštuj očeta in mater

Deklica je rasla in mama Ana je je bila vesela. Marija je bila dobro in pobožno dekle, zato so jo vsi imeli radi. Bila je namreč prijazna in lepo vzgojena, pozorna do ljudi in ustrežljiva. Kadar je bila v družbi starejših, je spoštljivo molčala; kadar je kdo potreboval njeno pomoč, je hitro videla željo v njegovih očeh in mu jo izpolnila. Če je srečala ubogega človeka, se mu je prijazno nasmehnila, rekla toplo besedo in mu rada pomagala.

Bila je pametna. Vsak večer je z očetom Joahimom in mamo Ano pregledovala stare zvitke, zapise prerokov in druge svete spise svojega ljudstva. Vedela je, da ljudstvo pričakuje mesija, odrešenika. V tistih časih je bilo težko. Izvoljeno ljudstvo je živelo v okupirani domovini. Okupatorji so bili surovi in pokvarjeni. Sovražili so ljudi, zaničevali njihove navade in zasmehovali vero. Rimski cesar je sebe razglasil za boga in ljudje so pod njim trpeli. Marija je vse to vedela in skupaj s svojimi ljudmi je tudi ona sanjala o novem začetku za svoje ljudstvo.

Nekega dne pa so prišli snubci in Joahim je hčerki na kratko povedal, da jo je obljubil tesarju Jožefu. Ojoj, Marija tega Jožefa ni poznala in še nikoli ni razmišljala o tem, kako bo, ko bo odšla od doma! Zdaj pa je prišel čas, da se zaroči, zapusti mamo in očeta in postane žena! Marija je stekla v svojo sobo in si zakrila obraz z rokami. Da premisli, da najde odgovor. Odprla je Sirahove besede in brala: