6. dan Starejša kot Jezus

Otroci so v starem rokopisu prebrali zgodbo o sveti Ani in Mariji in se spogledali.

Nisem vedel, da je že sveta Ana Mariji brala iz Svetega pisma, je rekel Peter.

Jaz sem mislila, da je Sveto pismo knjiga o Jezusu, je rekla Tinka. Ona se o vsem tem še ni nikoli učila ne v šoli ne pri verouku, saj je stara šele sedem let. Sveto pismo je seveda tudi knjiga o Jezusu. Temu delu rečemo Nova zaveza. Stara zaveza pa so knjige judovskega ljudstva. V Svetem pismu so zbrana tista besedila, za katera pravijo, da je po njihovih piscih govoril Bog. Da niso le zgodovinska ali umetniška ali modra, ampak so bili pisci navdahnjeni od Boga, jim je razložil oče.

Torej je naša zgodba o tem, kako sveta Ana in Marija bereta Sirahovo knjigo, resnična? je vprašal Peter.

Ne, ne more biti resnična. Saj vidiš, da je vse to samo v rokopisu. In v slovenščini. In ne moremo vedeti, odkod so ti porumeneli listi papirja, popisani s svinčnikom. Svinčnik sicer res lahko zdrži najmanj 300 let, to ti bodo povedali v Semeniški knjižnici v Ljubljani, a zvitki Svetega pisma bi morali biti stari dva tisoč let. Ti papirji gotovo niso tako stari. In odkod so, bo treba šele raziskati. Kakorkoli, med svetopisemska besedila ne sodijo, je rekel oče.

Odprl je svoj izvod Svetega pisma: Glej, tu na začetku je kazalo vseh knjig, ki sestavljajo Sveto pismo. V Stari zavezi je opisana zgodovina judovskega ljudstva, so knjige prerokov in in pregovorov, so knjige modrosti, psalmov, je razlagal.

Kje pa so zgodbe o Jezusu? je vprašala Tinka.

O Jezusu in odrešenju pripoveduje Nova zaveza. O njem so pisali apostoli. Pozneje so cerkveni učitelji vsa besedila pregledali in zbrali najpomembnejša, tista, ki so bila resnična, in jih uvrstili v Sveto pismo. Prav tako niso uvrstili poznejših besedil, ki so samo zgodbe, razmišljanja ali pa osebna razodetja, je Luka ponovil, kar mu je prav pred kratkim razložil oče.