Precej ljudi časti denar. Z njim so povezane dobrote, ki jih je mogoče kupiti, in veselje, ki jim ga omogoča. Če imaš dovolj denarja, te imajo za uspešnega in te spoštujejo. Obvaruje te trpljenja, pomaga iz težav ter olajšuje in osrečuje življenje tebi in tvoji družini.

Da, denar je mnogim bog. Toda to ni pravi bog. Z njim se ne da kupiti odpuščanja, ne more ti za večno omogočiti življenja in ne more te ljubiti. In vendar ni z denarjem nič narobe. Sam zase je nevtralen, težave se začno, ko ga začnemo ljubiti. Sveto pismo poudarja: Lakomnost je korenina vsega zla (I Tim 6,17). Ta ljubezen te ne more osrečiti. Ta ljubezen ni trajna. Jezus nas je zelo jasno svaril pred tem, da bi življenje preživeli v službi denarju. Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo; nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce (Mt 6,19-21). Čeprav nam Jezus pravi, naj srca ne navezujemo na denar in imetje, nam ne ukazuje, naj vse zavržemo in se podamo na pot kot potepuhi. Sam je živel preprosto; v času, ko je živel kot potujoči učitelj, je zaupal svojemu nebeškemu Očetu vse potrebe. Tudi učence je hrabril, naj tako delajo. Kot tesar v Nazaretu pa je bil verjetno še kar premožen meščan in je s svojim delom dolga leta preživljal sebe in svojo mater. Jezus je bogatega mladeniča res postavil pred odločitev glede bogastva (prim. Mt 19,16-22). To je storil, ker je bil denar za mladeniča glavna ovira, da ni mogel za njim. Ni pa hodil okoli in vsakogar pozival, da proda imetje in gre za njim - čeprav je svaril: Ne morete služiti Bogu in mamonu (Mt 6,24). Jasno je, da je večina ljudi, ki so šli za Jezusom, obdržala svoje domove in imetje. Zahej je obljubil, da bo dal polovico svojega imetja ubogim - še vedno pa ga je pol obdržal (prim. Lk 19,8). Lazar je skupaj s sestrama tudi imel takšno hišo, da je lahko nudil gostoljublje Jezusu in njegovim dvanajstim učencem. Tudi Jožef iz Arimateje je lahko dal na razpolago del imetja - svoj grob (prim. Lk 23,53). Vse, kar smo in kar imamo, prihaja od Boga. Zato bi moralo naše ravnanje z denarjem in razdeljevanje imetja odsevati ljubezen Boga in njegovo dobroto do vseh ljudi. Bog nam je dal celotno stvarstvo v uživanje, toda dal ga je vsem enako. Božja postava stalno izroča naši skrbi vse revne. V neki priliki Jezus obsoja bogataša zaradi njegove brezbrižnosti do reveža, ki je stal pred hišo. Kristjani ne moremo samozadovoljno sedeti na denarju. Kar presega normalne potrebe, moramo deliti s tistimi, ki niso tako srečni. Pavel spodbuja tiste, ki imajo bogastvo, naj bodo bogati tudi v dobrih delih: Bogatinom na tem svetu veli, naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v bogastvo, ki je negotovo, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje; naj delajo dobro, bogate v dobrih delih, radodarno dele od svojega (1 Tim 6,17-18). Soočimo se z dejstvom, da je denar dober služabnik in slab gospodar. Ljubezen do denarja ni nikoli potešena, nevoščljivost do imetja drugih pa kvari naše odnose. Kako čudovito se sliši, da smo zaradi ljubezni našega nebeškega Očeta neizmerno bogati. Na svetu smo lahko brez skrbi, saj vemo, da nam bo vedno dal dovolj za vsakdanje potrebe - dovolj tudi za radodarnost do drugih.

Bogastvo povzroča težave:

€˘ Zaradi bogastva kaj lahko postanemo ošabni. Svoje krasno imetje razkazujemo, kot da je to dokaz, da smo dobri - prav gotovo boljši kot tisti, ki tega ne premorejo. Postopoma pozabimo na prijatelje in znance, ki se ne morejo kosati z nami. Morda se celo preselimo na boljše. €˘ Le majhen korak je od ošabnosti do tega, da se na imetje resnično zanašamo. Svetu namreč kaže, koliko smo vredni. Če imamo denar v banki, nam ni treba nikogar prositi za pomoč, z njim se lahko izkopljemo iz vseh težav.

Vendar naj bomo bogati ali revni, ni dobro, da smo obsedeni z denarjem. Blaginje in varnosti nam ne more nuditi denar. Zaupamo lahko le Osebi. Ta oseba je živi Bog.

Pravzaprav nas lahko bogastvo osiromaši. Lahko nas oropa najpomembnejšega odnosa v našem življenju. Če v nas ljubezen do denarja prevlada, začnemo pozabljati na Boga. Če je v središču naše pozornosti imetje, začnemo nekatere ljudi spoštovati, druge pa odklanjati, vse glede na imetje. Med nami in našimi bližnjimi zrastejo pregrade. Jezus je nekoč to svoje načelo okrepil s priliko.

Jezus je rekel: Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli? Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo (Mt 6,31-33). Naučil sem se biti zadovoljen s tem, v čemer sem. Znam živeti v skromnosti, znam živeti tudi v izobilju.V vsem in povsod sem navajen biti sit in biti lačen, biti v izobilju in trpeti pomankanje. Vse premorem v njem, ki mi daje moč (Flp 4,11-13). Koliko je stvari v življenju, ki lahko človeka oddaljijo od življenjske stvarnosti. Jezus je svaril pred nevarnostjo bogastva. Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja. Povedal pa jim je to priliko: Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo in je sam pri sebi premišljeval: Kaj naj počnem, ko svojih pridelkov nimam kam spraviti?. In rekel je: ,Tole bom storil; svoje žitnice bom podrl ter postavil večje in tam bom spravil vse svoje pridelke in svoje blago. In svoji duši porečem: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! - Toda Bog mu je rekel: 'Neumnež. To noč bodo tvoje življenje terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?' In Jezus je končal z besedami: Tako je s tistimi, ki si nabirajo zaklade, pa niso bogati pred Bogom (Lk 12,15-21).

Jezus je priporočil, naj miloščino dajemo na skrivnem: Kadar pa ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem (Mt 6,3-4).

Pavel je učil, naj damo svojo miloščino po preudarku, svobodno - in iz vedrega srca: Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veselega darovalca Bog ljubi (2 Kor 9,7).

Posebno naglaša, da ne moremo ničesar izgubiti! More pa vam Bog podeliti vsako milost v obilni meri, da boste imeli v vsem vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo (2 Kor 9,8).