Bog nas je ustvaril kot spolna bitja. Vsi se zavedamo svojih spolnih želja in energije in za mnoge predstavlja spolnost najbolj vabljivo in prijetno stran življenja. Morda si tudi ti najprej poiskal to stran.

Marsikdo napak meni, da krščanstvo nasprotuje spolnosti. Vendar to ni res, čeprav je od časa do časa prihajalo v zvezi s tem do zmotnih tolmačenj. Če se poglobimo v svetopisemski nauk, spoznamo, da je tudi naša spolnost Božji dar. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: 'Rodita in se množita...' (1 Mz 1,27sl). Bog je človeka ustvaril kot moža in ženo. To naj bi zadostovalo, da ovržemo mišljenje, po katerem naj bi Bog ustvaril človeka, hudič pa spolnost. Se bolj pomembno je, da je Bog ob stvarjenju moža in žene obema dal svojo lastno podobo. Oba je ustvaril Bog; ustvaril ju je zase in po svoji podobi. Seveda smo ljudje različni (na vso srečo), vendar smo enakopravni. Sveto pismo pravi, da mož in žena, ko se drug drugemu izročita v spolni podaritvi, postaneta eno. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo (1 Mz 2,24). Ta intimna pripadnost je ena najbolj dragocenih človekovih izkušenj. Je dar dobrega Stvarnika, ki se ga ni treba ne sramovati in ne bati. Dejstvo pa je, da Sveto pismo s takim navdušenjem govori le o spolnosti v zakonu. Bog nam je dal zakon kot varno zvezo, ki omogoča človeka vredne spolne odnose. Poroka izključuje druge - zakonca zapustita svoje starše in prijatelje in se drug drugemu podarita na izjemno oseben in zaupen način. Ko pa Sveto pismo spregovori o spolnosti zunaj zakona, se ton spremeni. Predzakonska spolnost je prepovedana prav zato, ker je zakon od Boga dano okolje za spolne odnose. Prešuštvo je prepovedano, ker zakon iz zveze moža in žene izključuje vse druge. Ne prešuštvuj je zapoved, ki jo vsi poznamo, pa tudi prelamljamo. Tudi če ne prešuštvujemo fizično, nas obsoja Jezusov nauk o prešuštnih pogledih in mislih. Zelo razširjeno je mnenje, da je spolnost zunaj zakona naravna in zdrava. Navsezadnje je lahko res nežna, razumevajoča in odkrita. Včasih pa med človekoma v taki zvezi ni nobene ljubezni, a ju to ne moti. Spolnost je samo lakota, ki jo je treba potešiti. Če ti je to všeč, pravijo, to mirno delaj! Nezaželenega otroka se lahko rešimo s kontracepcijo, spolne bolezni pa ozdravimo z antibiotiki. Vendar to ni nauk krščanstva. Sveto pismo nam osvetli pravi namen spolnosti, ki je izražanje in bogatenje povezanosti med možem in ženo. Sam spolni odnos nas tako globoko prizadene in zajame, da nas njegova zloraba vodi v zmedo, v obžalovanje in občutek krivde. Spolna zloraba druge osebe brez ljubezenske podaritve onečasti in razvrednoti ta dragoceni Božji dar. Škodimo pa tudi sebi, ko se upiramo Božji postavi in ne upoštevamo svoje vesti. Spolni odnos je najpopolnejša govorica telesa. Ni le nekaj, kar delamo, ampak je izraz tistega, kar smo. Ali ne veste?

Pavel je kristjanom v Korintu pisal: Bežite pred nečistostjo! Vsak greh, ki ga človek stori, je izven telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu. Ali pa ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, in da ga imate od Boga in niste svoji? Kajti odkupljeni ste za drago ceno. Poveličujte torej Boga v svojem telesu! (1 Kor 6,18-20) Kristjani se ne borimo proti predzakonski spolnosti in zakonski nezvestobi zato, ker bi bili proti spolnosti. Res je prav nasprotno. Kristjani zelo visoko cenimo spolnost, ker nas poživlja, poteši in razveseljuje. A zunaj zakonske zveze - trajnega sodelovanja, ljubezni in darovanja - je lahko le poceni izkušnja, ki nas oropa idealov. Verjetno se na tem področju kristjani najbolj jasno ločimo od sodobnih družbenih tokov.

Sveto pismo in cerkveno učiteljstvo zelo jasno odklanjata vsako homoseksualnost. Odnosi med ljudmi istega spola povzročajo zmedo v Božjem stvarjenju. Sveto pismo govori le o možu in ženi, ki postaneta eno telo. Sveto pismo uči, da je homoseksualnost prav tako napačna kot prešuštvo. Zaupno prijateljstvo med ljudmi istega spola je lepo in dobro, popolnoma napačen pa je spolni izraz tega prijateljstva. Spolna privlačnost in želje so del vsakodnevnega izkustva heteroseksualcev in homoseksualcev. Morda se zdi čudno, da je zdravilo proti spolnim zablodam zahvala. Ko se Bogu iz vsega srca zahvalimo za telo, ki nam ga je dal, vključno s spolnostjo, z vsem veseljem, hrepenenji in razočaranji, potem se lahko spet znova obvladamo. Za svoje nezavedne želje nismo sami krivi, nosimo pa odgovornost za svoje ravnanje v takih primerih. Nismo živali, da bi nas vodil vonj ali nagon, ampak ljudje, ustvarjeni po Božji podobi, poklicani k uživanju Božje ljubezni in k hvaležnosti zanjo.