Kadarkoli je učence v mislih o izvoljenosti Judov in zmagi nad Rimljani zaneslo previsoko, je Jezus uporabil resne besede. Ponovno jih je spomnil, da je njegova pot težka in da ga čaka smrtna obsodba.

Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; in obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom; zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal. (Mr 10,32-34)

Jezus se je vseskozi zavedal, da je njegov delež trpljenje. Ko je bil skušan že na samem začetku, se je odpovedal vsem drugim načinom - blestečim čudežem in senzacionalnim dejanjem. Vedel je, da bo zato trpel vsakovrstno ponižanje - a hudobijo je hotel ozdraviti prav pri korenini. Smrt ga je čakala v spopadu s svetom, ki beži stran od Boga.

In vendar je bila Jezusova smrt v središču Božjega odrešitvenega načrta. Ko je Jezus izdihnil na križu, je Bog sam izginil v valovih greha in smrti. Jezusova smrt je bila Bogu prijetna daritev, ki jo je Bog sam pripravil, pri njej sodeloval in sprejel. Onkraj smrti je čakalo vstajenjsko jutro, veselje Božje zmage in na široko odprta vrata v nebo.

Coretta King je vdova Martina Lutra Kinga. Ko so Kinga 4. aprila 1968 umorili v Memphisu (Tennessee), je njuna najstarejša hčerka Yoki vsa solzna vprašala: Mama, ali bi morala sovražiti človeka, ki mi je ubil očka? Coretta je odvrnila: Ne, draga, tvoj očka tega ne bi hotel.

Trpljenje nedolžnega

Za tiste, ki trpijo po krivici, ima apostol Peter opogumljajoče besede:

To je namreč všečno, če kdo zaradi misli na Boga prenaša bridkosti in trpi krivico. Kajti kakšna čast bi bila, če bi potrpeli tepeni za gre h? Toda če voljno prenesete, ko dobro delate, pa morate trpeti, to je všečno pred Bogom.

K temu ste bili namreč poklicani, ker je tudi Kristus za vas trpel in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. On ni storil greha in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih; ko je bil zasramovan, ni sramotil, ko je trpel, ni pretil, temveč je prepuščal njemu, ki pravično sodi (1 Pt 2,19-23).

Prejemanje in dajanje

Jezus pravi: Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdor v mene veruje. Iz njegovega osrčja bodo tekle reke žive vode, kakor pravi pismo (Jn 7,37-38). On je svojo moč črpal iz Očeta in se brezmejno razdajal drugim. Kdor hoče danes služiti svetu, ne da bi se fizično, duševno in duhovno izčrpal, nenehno potrebuje Božjo pomoč.

Jezus se je stalno zavedal Očetove ljubezni: Ti si moj ljubljeni Sin. (Mr 1,11) Jezus ni živel zase, temveč za druge: Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel. (Mt 20,28) Lokacija: