V času svoje največje popularnosti je Jezus užival precejšnjo podporo ljudstva. Prav lahko bi bil zbral vojsko, se razglasil za kralja in šel nad Jeruzalem. Tega so se judovski voditelji bali. In prav to je bila srčna želja prenekaterega učenca. Jezusovi učenci so mnogokrat sanjarili, kakšna moč jim bo dana, ko bo Jezus enkrat zavladal.

Večkrat lahko ujamemo kakšen delček njihovega pogovora na prašni poti za Jezusom. Bolj ko so se bližali Jeruzalemu, bolj so se prerekali o tem, kdo bo najpomembnejši v novem kraljestvu. Jezus jih je stalno prepričeval, da njemu še zdaleč ni za oboroženi upor in politično moč. Hotel je prednjačiti s služenjem. Hotel je reševati z umiranjem.

Ob neki priložnosti je razložil:

Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, pred njimi gospodujejo in da si prvaki lastijo oblast nad njimi. Med vami pa naj ne bo tako; ampak kdorkoli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik in kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. (Mr 10,42-45)

Svojim učencem je Jezus na večer pred svojo smrtjo ta nauk še enkrat položil na srce. Med večerjo je odložil vrhnje oblačilo, vzel umivalnik z vodo in brisačo in pričel učencem umivati noge. To je bilo delo služabnika, zato so bili njegovi prijatelji pretreseni in v zadregi. Vseeno so v tem dejanju lahko spoznali, da je bilo Gospodovo poslanstvo služenje in zaslutili kakšno razumevanje in očiščenje poklanja človeku.

Pride k Simonu Petru; ta mu pa reče: 'Gospod, ti mi hočeš noge umiti?' Jezus mu odgovori: 'Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.' Simon Peter mu reče: ,Gospod, ne le moje noge, ampak tudi roke in glavo!' Jezus mu pravi: 'Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kot da si umije noge, pa je ves čist. Tudi vi ste čisti, toda ne vsi.' Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: 'Niste vsi čisti.' Ko jim je torej umil noge, vzel vrhnje oblačilo in spet sedel, jim je rekel: 'Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod, in prav pravite; saj to sem. A ko sem torej jaz Gospod in Učenik, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu noge umivati'. (Jn 13,6-14)