Mnogi mislijo, da pomeni biti kristjan postati na neki nejasen način religiozen. Začnemo hoditi v cerkev in opravljati verske stvari, kot so maša, molitev in branje Svetega pisma. Kristjani sicer delajo vse te stvari, toda vedo, da je biti učenec še mnogo več. Biti Jezusov učenec ne pomeni, da se pred življenjskimi težavami skrivaš v Cerkvi. Prav nasprotno. Biti učenec pomeni hoditi za Jezusom štiriindvajset ur na dan.

Jezus je s pomočjo različnih podob orisal vpliv, ki ga bodo njegovi učenci imeli na družbo, ko bodo napredovali v svoji hoji za njim.

Luč sveta

Nekoč je Jezus rekel svojim učencem:

Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne postavljajo pod mernik, marveč na podstavek in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj vaša luč sveti ljudem, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. Matej 5,14-16

Ta prispodoba gotovo ne pomeni, da bi morali hoditi okoli in se bahati s svojim vedenjem. Že s tem, da hodimo za Jezusom, bomo s svojim načinom življenja v očitnem nasprotju z družbo okoli sebe. Naše življenje bo pomagalo drugim, da najdejo pot k Bogu.

Sol zemlje

Jezus je tudi rekel:

Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim jo bomo solili? Ni za drugo, kakor da jo ljudje proč vržejo in pohodijo. Matej 5,13

Sol je bila v sredozemskem svetu izredno pomembna. Rimljani so poznali pregovor: Nič ni bolj koristnega kot sonce in sol. Sol je bila posebno uporabna kot konzervirno sredstvo, ki je bilo v vročih deželah, kot je Izrael, življenjskega pomena. Uporabljali so jo, da se jim meso ne bi pokvarilo, kot so delali tudi naši predniki, ko še niso poznali hladilnikov.

Ko je torej Jezus predstavil svoje učence kot sol zemlje, je rekel, da kristjani naravno ohranjajo vse, kar je v družbi dobrega. Kristjan naj bi bil človek, ob katerem so ljudje le s težavo hudobni in z lahkoto dobri.

Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil. Marko 8,35

Toda sol ima še eno dragoceno lastnost: zaradi nje postane hrana okusnejša. Kot sol bi morali tudi kristjani ljudem okoli sebe izboljšati kakovost življenja. Čeprav nimamo vseh odgovorov na težave življenja, bi morali biti sposobni, da prinašamo upanje in mir zmedenim in obupanim in da s svojim značajem - s sočutjem, smehom in uživanjem vsega, kar nam je dal Bog, kažemo njegovo privlačnost. Morali bi biti stalen izziv tistim, ki so nalašč zabredli v zlo.

Jezusove besede o soli vsebujejo tudi svarilo. L`e sol izgubi svoje enkratne lastnosti, postane popolnoma nekoristna in jo vržejo proč. Jezus je s tem povedal, da bodo učenci, ki ne bodo opravljali dela, ki jim ga je Bog zaupal v svetu, zanj enako nekoristni.

Učenci v Cerkvi

Biti učenec ni nekaj, kar bi lahko delal sam, v )>skriti kamrici. Vsi potrebujemo spodbudo drugih, ki se tudi učijo postati učenci. Iz uspehov in neuspehov drugih učencev se lahko veliko naučimo.

Še pomembnejša pa jepotreba, da nam pomagajo tisti, ki so prišli že dlje na poti. V prvi Cerkvi so starejši kristjani pomagali mlajšim, da so rasli v zrelosti. Apostol Pavel je npr. govoril o svojem odnosu do mlajšega kristjana Timoteja kot o razmerju med očetom in sinom. Tudi danes je potrebno, da zrelejši kristjani opogumljajo druge pri njihovi rasti.

Drži se zdravih naukov..., to izroči zvestim ljudem, ki bodo sposobni, da bodo tudi druge poučili. Drugo pismo Timoteju 1,13; 2,2

Jezus svojim učencem ni dal samo svojega nauka. Z njimi je delil vse svoje življenje, tako da so lahko videli, kako svoj nauk udejanja. Torej je bistvenega pomena, da zrelejši kristjani z drugimi delijo svoje življenje in ne samo besede. Seveda vedno obstaja nevarnost, da hodimo za starejšim kristjanom in ne za Jezusom, toda če ne bomo uporabljali tega vzorca vzgoje učencev, v prihodnosti ne bo žive Cerkve.

Štiri stopnje pri oblikovanju učencev

Tistim, ki skušajo pomagati mladim kristjanom pri njihovi rasti danes, lahko pridejo prav naslednje štiri stopnje. Seveda niso obrazec za takojšnji uspeh, so pa način, kako lahko zrelejši kristjani posredujejo svoje izkušnje.

Prvič: jaz delam in ti od daleč opazuješ. Ne pričakujem, da se boš od mene naučil stvari, ki jih sam nisi pripravljen delati. Kar te učim, ni iz druge roke in ni samo teorija, ki se je moraš naučiti.

Drugič: jaz delam in ti si z menoj, opazuješ, poslušaš in morda pomagaš. Tako se lahko učiš, ne da bi moral biti popolnoma odgovoren za vse, kar se dogaja.

Tretjič: ti delaš in jaz sem poleg tebe, da te po potrebi opogumljam in podpiram.

Četrtič: ti delaš, jaz sem se še bolj umaknil. Toda lahko prideš in mi poročaš in poveš, če želiš nadaljnje nasvete, pomoč in spodbudo.

Tako lahko mlajši kristjan opazuje in se uči iz izkustva starejšega kristjana. Postopno starejši kristjan uvaja mlajšega, dokler slednji sam ne ~ opravlja dela. To delo je lahko ~ vodenje veroučne skupine, molitev z bolnikom, svetovanje človeku, ki je v težavah ali pomoč drugemu človeku, da postane kristjan. Začne se z mojim izkustvom Boga in konča z izkustvom drugega človeka. Tistega, ki se daje na razpolago, to lahko veliko i stane, vendar je bistvenega pomena za oblikovanje učencev v današnji Cerkvi.

Biti učenec lahko pomeni izgubiti vse

V nekaterih primerih to res lahko pomeni izgubiti vse. Mnogi prvi Jezusovi učenci so umrli zaradi svoje poslušnosti. Jakoba, Janezovega brata, je dal usmrtiti Herod Agripa v prvih dneh Cerkve (prim. Apd 12,2). Zgodnje cerkveno izročilo poroča, da sta bila Peter in Pavel usmrčena v Rimu. Cerkev je vedno doživljala nasprotovanje in preganjanje.

Vzeti križ in hoditi za Jezusom nikoli ni lahko. Ne pridemo v spor samo s tem, kar bi sami želeli storiti, temveč lahko tudi s tistim, kar drugi pričakujejo od nas. Zavedati se moramo, da smo kot učenci lahko zelo neprijetni za družbo, v kateri živimo.

Biti učenec pomeni potovati

Ko hodimo za Jezusom, smo na poti. Na začetku te poti še niti malo nismo popolni učenci Jezusa Kristusa. Jezus tudi ne pričakuje od nas, da bomo takoj, ko smo se odpravili na pot, že na cilju. Kot vsako potovanje tudi hoja za Kristusom zahteva svoj čas. Delamo napake, zaidemo, toda če smo se odločili, da bomo šli za njim, bomo rasli in zoreli.

Kot je bil Jezus potrpežljiv s svojimi omahljivimi prvimi' učenci, je potrpežljiv tudi z nami danes. Pričakuje pa, da smo voljni hoditi za njim, kjerkoli nas vodi.

KOLIKO STANE HOJA ZA JEZUSOM?

Margaret Dehqani-Tafti je s svojim možem živela v Teheranu. Skupaj sta delala trideset let do izbruha revolucije v Iranu, februarja 1979. V začetku leta 1980 so skušali moža ubiti, vendar se je rešil. Toda maja istega leta so v okolici Teherana ubili njunega sina Bahrama. O svojem izkustvu, kakšna je cena, če hočeš biti Jezusov učenec, je gospa Dehgani-Tahi povedala naslednje:

Za svoje otroke sva molila štiriindvajset let. V svojem duhu, v svojem srcu in svojih molitvah sem svoje otroke izročila Bogu, naj jih uporabi, kot se mu zdi najbolje. In molila sva, naj Bog uporabi našo družino za svojo službo v Iranu. Seveda pa si nisem mogla predstavljati, da bi me to lahko stalo življenje mojega sina. Ko je do tega prišlo, sem čutila bolečino, trpljenje in vse, kar v takem primeru začuti vsaka mati. A rekla sem si: dobro, če ga Bog potrebuje, kdo sem jaz, da bi ga lahko ohranila? Božja radodarnost do mene se je zelo povečala. Vse, kar imam, je od Boga. Postalo mi je dosti bolj jasno, da so tudi naši otroci Božji in da moramo gledati nanje in jih ljubiti kot Božjo lastnino. Cena je bila torej visoka, toda Božja ljubezen do mene je še večja.

Mislim, da se moramo popolnoma jasno zavedati, da hoja za Jezusom ne bo vedno lahka in ne vedno varna. In če nismo pripravljeni hoditi za njim tudi v težavah, vse tisto, kar govorimo ob drugih priložnostih, nič ne pomeni. Tako pogosto pravimo, da ljubimo Boga, da mu hočemo služiti, da mu želimo vse podariti in vendar tega ne mislimo resno. Navezani smo nase, navezani smo na svojo lastnino, navezani smo na stvari, ki jih imamo, ker čutimo, da se jim ne moremo odpovedati.

Biti učenec pomeni odločiti se za hojo za Jezusom po njegovi poti. Zelo lahko je nekaj reči in pri tem ne misliti resno. Naša odkritosrčnost se bo pokazala ob času stiske. Ko pride vihar, moraš dejansko misliti resno.

Lokacija: