Kristjani v Korintu so imeli izkustva z mnogimi duhovnimi darovi. Tudi Pavel jih v pismu opozarja, da te darove napuh, zavist in prepiri uničujejo, če jih prejmejo in uporabljajo brez krščanske ljubezni.

Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vživel vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potipljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje; ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli pa se resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša (1 Kor 13,1-7).