Kristjan postaneš v trenutku, ostaneš pa vse življenje.

Tudi če smo kristjani šele dve minuti, nas Sveto pismo že imenuje svete. Svetopisemska predstava svetnika namreč ni podoba z barvnega okna; svetnik tudi ni tisti, ki zapusti svojo pot, da bi bil lahko dober. Ne, v svetopisemskem jeziku je svetnik tisti, ki je bil posvečen v Jezusu Kristusu. Poudarek ni toliko na tem, kaj je kdo naredil, ampak kaj je bilo Jezusu omogočeno narediti pri tej osebi.

Svetost nam daje Bog. Daje nam del sebe, ker smo njegovo ljudstvo - njegova družina. Svetosti si zato ne moremo prislužiti le s trdim delom.

Vsekakor pa je to nekaj, v čemer lahko rastemo. Pavel nam pokaže obe strani medalje, ko piše korintskim kristjanom:

Očistili ste se greha, posvetili ste se, opravičenje ste dosegli v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga. (1 Kor 6,11)

In vendar kasneje piše istim ljudem:

Ker imamo take obljube, predragi, se očistimo vseh madežev mesa in duha in v Božjem strahu dopolnimo svetost. (2 Kor 7,1)

Torej je resnica, da smo že kristjani, vendar je še vedno dovolj možnosti za poboljšanje. Osebna svetost je bolj proces kot dokončno stanje.

Biti kristjan pomeni biti prepričan o Božji ljubezni. Janez je v svojem prvem pismu zapisal: **Poglejte, kakšno ljubezen nam je kazal Oče, da se imenujemo in smo Božji otroci (1 Jn 3,1). Božji otroci smo. K njemu lahko pridemo v vsaki potrebi. Oče naš lahko izgovorimo v vsej svežini, prisrčnosti in z ljubeznijo.

Biti kristjan pomeni, doseči milost, da ti je odpuščeno. Celo takrat, ko smo svojevoljni in neubogljivi otroci (brez dvoma smo taki od časa do časa), moramo Očeta prositi odpuščanja. Lahko mu nasprotujemo, a to ne spremeni dejstva, da smo Božji otroci. V istem pismu apostol Janez piše: A ko rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. A ko svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti (1 Jn 1,8-9). Nihče od nas ni popoln. Verjetno bomo tudi vnaprej prav vsak dan ali pa celo večkrat na dan Boga razžalostili in razočarali. Toda kot v družini otroka neprestano ljubeče opozarjajo in mu z ljubeznijo odpuščajo, tako je tudi med nami in Bogom. Ali je svetost dolgočasna? Nikakor. Bolj čudovite in koristne lastnosti ni mogoče imeti. Kajti svetost je privilegij, večji od tega, da si državljan določene države, meščan določenega mesta ali član najimenitnejše družine. Kajti biti svet pomeni biti Božja lastnina. In Sveto pismo nas opozarja, da brez svetosti "nihče ne bo videl Gospoda".

Biti kristjan pomeni tudi verjeti Jezusovim besedam. Njegova velika obljuba se glasi: Kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel. (Jn 6,37)

Naši občutki se često spreminjajo, toda to ni važno. Če bi le prišli k njemu odkrito in brez zadržkov, kot najbolje znamo, potem nas bi sprejel. Saj je tako zagotovil.

Naloga vsakega kristjana je, da uresniči načrt, ki ga ima Bog z njim.