Bog je Duh - neviden, toda oseben in močan. Ne moremo ga videti ali otipati, vendar imamo na voljo dokaze o njegovem obstoju. Brez njega bi prenehali obstajati. Duh je povsod, kjer je sprava, harmonija in ljubezen.

Ko je Jezus živel na zemlji, je bil na njem Gospodov Duh v vsej polnosti in lepoti. Vsi, ki so ga videli učiti in ozdravljati, so spoznali, kako Bog deluje v življenju konkretnih ljudi. In ko je prišel čas njegove vrnitve v nebesa, je obljubil, da bodo prejeli istega Duha vsi, ki bodo šli za njim.

Bistvo krščanskega življenja ni v mrtvičenju, ne v lastnem naprezanju, da bi ljubili Boga in svoje bližnje. Pravzaprav nima nič skupnega z naprezanjem. Za krščansko življenje je potrebna predvsem odprtost za Jezusovega Duha. Apostol Pavel pravi takole:

S Kristusom sem križan; živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe. (Gal 2,19-20)

Sveti Duh je vir naše moči. V našem duhovnem življenju smo tako odvisni od njega, kot je naše telesno življenje odvisno od zraka. Brez Jezulovega Duha smo prav tako nemočni, kot je nemočna riba brez vode, in tako neporabni kot jadrnica brez vetra. Skupaj s Svetim Duhom pa smo v svojem elementu On nam zagotavlja, da je Bog naš ljubeči Oče in da je Jezus njegov Sin. Samo v njem lahko rečemo ne le Jezus je Gospod ampak tudi Jezus je naš Gospod.

Tako kot veter je tudi Sveti Duh neviden. Zagotovo pa lahko čutimo sunke njegove prisotnosti, spremembe, ki jih povzroča. Z nami je na vsaki stopnji krščanskega življenja. Bil je babica, ki nas je prinesla v novo življenje z Bogom ob našem drugem rojstvu. Oživljajoči učitelj, ki nam omogoča, da duhovno rastemo. Z njegovo pomočjo molimo in hvalimo Boga, ter svojo vero delimo z drugimi. Brez njega ni mogoče niti češčenje niti pričevanje. Jezus ga je imenoval Pomočnik, Tolažnik ali Svetovalec - tisti, ki je z nami, nas podpira in nam svetuje v vsakem življenjskem položaju.