Zdi se, da Nova zaveza vsebuje nenavadno mešanico optimizma in pesimizma. Za optimizem govorijo nebesa in tako mora biti na koncu vse v redu. V prid pesimistom pa govori tudi nekaj Jezusovega nauka: Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo, veliki potresi bodo in kužne bolezni in lakota po mnogih krajih; grozote bodo in velika znamenja na nebu (Lk 21,10.11). Kaj so torej kristjani - optimisti ali pesimisti?

Soočenje z dejstvi

Krščansko upanje ne sme biti pasivno čakanje na nebesa. Kristjani so pogosto tako mislili. Zato so jih kritizirali, da so tako nebeško usmerjeni, da niso za nobeno zemeljsko rabo. Jezus se v svojem nauku ni skušal pretvarjati, kot da ni nobenih problemov, in tudi kristjani danes se ne bi smeli. A čeprav smo poklicani, da se ukvarjamo s problemi, ki se z njimi srečujemo, se zdi, da Jezusov nauk namiguje, da ne bomo dosegli trajnih rešitev.

Onkraj optimizma in pesimizma

Optimizem je večkrat samo megleno upanje, da bo na koncu nekako vse v redu. V nevarnosti je, da bi obšel probleme, ki nas tarejo. V tem pogledu kristjani nismo optimisti, ker imamo trdno upanje, da nas kljub resničnim problemom sedanjosti Bog ni zapustil, ampak nas bo v prihodnosti rešil.

Medtem ko ni dosti upanja za svet brez Boga, pa se lahko veselimo za veliko stvari, če smo povezani z Bogom. Živimo v svetu, kjer večina ljudi vidi smrt kot najhujšo mogočo stvar, ki se lahko človeku pripeti. Toda krščansko upanje je onstran smrti - v vstajenju. Tako nam Nova zaveza ne daje niti optimističnega niti pesimističnega pogleda na prihodnje dogodke. Daje nam razloge za upanje, ker je vsa zgodovina v Božjih rokah.

Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu vsi oživeli (1 Kor 15,22)

Upanje za prihodnost temelji na preteklosti

Novozavezno upanje za prihodnost je trdno, ker temelji na naravi Boga, ki je pokazal, da mu lahko zaupamo. Kristjani verujemo, da bo Bog deloval v prihodnosti, ker je deloval v preteklosti. Dokazal je, da se lahko nanj zanesemo.

Kaj je torej Bog storil, da nam daje upanje za prihodnost?

Apostol Pavel je rekel: "Vemo, da bo Bog, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil ter obenem z vami predse postavil" (2 Kor 4,14).

Kot je Bog obudil Jezusa, obljublja, da bo tudi nas obudil od mrtvih, ko se bo Jezus vrnil, da bo dokončno uredil stvari v zgodovini. Če smo prepričani, da je Jezus res vstal, smo lahko prepričani, da bo Bog storil tudi za nas, kar je storil zanj in nam po njem obljubil.

Kakšno upanje?

Novozavezna podoba prihodnosti se precej loči od tega, v kar upa večina ljudi. Mnogi bi imeli rajši prihodnost brez Boga in iščejo rešitve za svetovne probleme v zgodovini. Govorjenje o upanju po smrti so prazne marnje za ljudi, ki menijo, da po smrti ni ničesar.

Jezusov nauk je bil jasen: Ne bo rešitve za probleme zla, dokler Bog ne bo prekinil in končal zgodovine. Brez Boga ni upanja. Nova zaveza pa uči, da je na koncu zgodovine Bog, in zato upanje je. Peter govori o tem, da je pred nami Bog in da nam pripravlja mesto pri sebi: "Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, za neminljiv,brezmadežen in nevenljiv delež v nebesih" (1 Pt 1,3-4)

Naše krščansko upanje je v tem, da bo Jezus nekega dne ponovno prišel. Bomo pripravljeni?

Drugi prihod

Preden je Jezus zapustil svoje učence, jim je povedal, da se bo nekega dne vrnil na zemljo, ne da bi zopet živel navadno človeško življenje, temveč da bi obudil mrtve in poklical vse ljudi k Božji sodbi. Jezus je to takole opisal: "In tedaj bodo zagledali Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. Poslal bo angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od skrajnih meja sveta do skrajnih meja neba" (Mr 13,26-27).

Ali se bo Jezus vrnil?

Mnogi gledajo na te Jezusove besede kot na nekakšno znanstveno fantastiko. Nekateri so jih skušali razložiti s tem, da so rekli, da jih ne gre jemati dobesedno, temveč v duhovnem pomenu. Jezus naj bi torej v resnici rekel, da bo ponovno prišel v naša srca, ko bomo vanj verovali. Tovrstna razlaga pa je problematična, ker ne da odgovora na mnoge stvari, ki jih je Jezus povedal o svojem ponovnem prihodu. Očitno so učenci videli v njem končni dogodek zgodovine, do katerega bo prišlo v času velike stiske in bede. Drugi Jezusov prihod je bistvena sestavina krščanskega upanja za prihodnost in nič več razlogov nimamo, da bi ga ne jemali tako resno kot katerikoli drug del Nove zaveze.