Farizeji in pismouki so ga prosili, naj jim pokaže znamenje z neba. On pa jim je odgovoril: Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje (Mt 12,39).

Mnogo ljudi je hotelo, naj Jezus dokaže, kdo je, s spektakularnim čudežem, ki bo enkrat za vselej stvari postavil na pravo mesto. Toda Jezusov odgovor je bil oster in stvaren. Vztrajno je odklanjal, da bi delal čudeže zaradi zvedavosti oblastnikov (prim. Lk 23,8). Vedel je, da čudeži ne dokazujejo dosti. Kakšna je bila torej vrednost čudežev za tiste,ki so jih videli?

Obuditev Lazarja

Ko je Jezus slišal, da je Lazar bolan, je bil daleč od kraja, kjer je živel ta njegov prijatelj. Toda ni takoj odšel, da bi ga ozdravil, temveč je čakal, dokler mu niso povedali, da je Lazar umrl. Učenci so bili presenečeni zaradi Jezusovega ravnanja, toda izjavil je nekaj, kar nekoliko osvetljuje njegova dejanja. Rekel jim je:

"Lazar je umrl in zaradi vas se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali" (Jn 11,14-15).

Z drugimi besedami, hotel je, da bi učenci videli, da nekoga obudi od mrtvih, da bi se tako okrepila njihova vera vanj. To je vse, kar naj bi naredili čudeži. Delit-jejo kot znamenje, ki nas usmerja k Jezusu, in potrjujejo vero, da je on Božji Sin.

Odzivi na čudež

Janez nam pripoveduje, da je bil med ljudmi, ki so videli kako je Jezus obudil Lazarja, dvojen odziv na dogodek. Ena skupina očividcev je verovala v Jezusa. Zdi se, da so to skupino sestavljali Marijini prijatelji, ki so verjetno o Jezusu že nekaj vedeli.

Druga skupina ljudi je prišla kot neke vrste opazovalna skupina iz Jeruzalema. Poročali so velikim duhovnikom in farizejem. Janez pove, da so si od tega dne dalje prizadevali, da Jezusa usmrtijo (prim. Jn 11,53).

Čudeži lahko vzbudijo dvojni odziv

Ta, tako različna odziva nam kažeta, da čudeži ne delujejo kot dokaz. Spodbujajo lahko še k večji veri ali še večji neveri. Za tiste, ki so Jezusu že naklonjeni in že začenjajo vanj verovati, so lahko čudeži močno sredstvo, ki spodbudi njihovo vero. Toda ljudi ne prisilijo, da verujejo; niso dokaz. Tisti, ki Jezusu že nasprotujejo in vidijo čudež, pa postanejo le še bolj prepričani, da je to, kar so videli, mogoče kako drugače razložiti. Tako čudeži lahko še povečajo nezaupljivost.

Čudeži kot potrdilo

Jezus svojih čudežev ni uporabljal kot dokaz, temveč kot potrdilo, da je Mesija. Drugače povedano: čudeži so bili prav tisto, kar so ljudje pričakovali od Mesija ob njegovem prihodu. Jezus je nekoč, ko je Janez Krstnik podvomil v njegovo mesijanstvo, uporabil kot potrdilo prav svoje čudeže.

Janez, ki ga je Herod vrgel v ječo, je poslal dva svoja učenca vprašat Jezusa, ali je res pričakovani Mesija. Luka poroča naslednje:

Prav tisti čas jih je Jezus veliko ozdravil bolezni, rešil nadlog in hudobnih duhov in je mnogim slepim podaril vid. Odgovoril jima je: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja blagovest; in blagor tistemu, ki se nad menoj ne spotakne (Lk 7,21-23).

Jezus je vedel, da je Janez v zaporu izgubil pogum in začel dvomiti, ali je Jezus res Mesija. Tako je kot del svojega odgovora na Janezovo vprašanje nadaljeval svoje delo - ozdravljanje, izganjanje hudobnih duhov in oznanjevanje ubogim. Te dejavnosti so prepričale Janeza, da Jezus opravlja dela Božjega kraljestva.

Tako bi morali tudi danes gledati na čudeže: ne kot na dokaze, temveč kot na znamenja, da Božje kraljestvo deluje. Čudeži večajo našo vero v dejavnega Boga.

Lokacija: