Delovanje Duha se je zelo jasno pokazalo na prvi binkoštni dan. Prvo, kar je Cerkev naredila, ko je dobila novo moč, je bilo, da je zbrani množici spregovorila o Jezusovem vstajenju. Prepričala jih je. Pridružilo se je 3000 ljudi (prim. Apd2,14-41). Od tistega časa dalje so se kristjani usmerili navzven. Svojo prvenstveno vlogo so videli v širjenju evangelija. Kako današnja Cerkev opravlja to prvenstveno nalogo?

Skrb za urejenost

Cerkev pogosto dela takole: vse je dobro organizirano: imamo svoje konference, izjave glede nauka, bogoslužja in tradicije. Vse je pod nadzorstvom in gladko teče. Cerkev se pogosto bolj ukvarja s tem, da bi vse teklo kot dobro naoljen stroj, kot da bi se odzivala na usmerjanje Duha! Toda čeprav nam uspe, da znotraj Cerkve vse uredimo, nekaj manjka. Zdi se, da je ozračje nekam zatohlo in težko.

Zračenje

Nato Bog Cerkvi odpre okna. Nekaj časa se veselimo vetriča in novega življenja, ki ga ta prinaša. Kot veter je tudi Duh nepredvidljiv. Zdi se, da ga urejenost Cerkve ne skrbi tako zelo kot nas. Začne pretresati nekatere misli in navade, ki so nam zelo pri srcu. Čutimo se ogrožene. Tako zapremo pot za delovanje Svetega Duha. Zato se moramo naučiti živeti z mislijo, da Cerkev vodi Bog.

Misijonski Duh

Ko je Jezus živel na zemlji, ni bil nujno vedno prijeten družabnik. Tako je lahko tudi s Svetim Duhom, ki nas privede v stik z Jezusom. Lahko postane zelo neprijeten. Vrže nas iz ustaljenih kolesnic. Zmoti naše samozadovoljstvo. In iz zavetja naše Cerkve nas pošlje v svet. Sveti Duh je misijonski Duh. Ne deluje tako, da bi nas zavaroval znotraj Cerkve, kjer bi se počutili udobno in varno, temveč nas pošilja ven, da bi pridobili Jezusu nove učence.

Sveti Duh v Apostolskih delih

V Apostolskih delih se lahko prepričamo, da Duh res tako dela. Jezus je povedal svojim učencem, da bodo njegove priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta (Apd 1,8). To je pomenilo, da morajo začeti svoje delo v mestu, nato oditi na deželo v Judejo in Samarijo in od tam ponesti veselo oznanilo Jezusa Kristusa po vsem svetu. Knjiga Apostolskih del je poročilo o tem razširjanju. Na vsaki stopnji je bil Duh oseba, ki je poganjala prvo Cerkev vedno bolj navzven, iz Jeruzalema prav do samega Rima. Tako je Sveti Duh hotel Cerkev predvsem usposobiti in navdušiti za širjenje blagovesti.

Duh, ki oživlja

V zgodovini Cerkve lahko opazujemo trojno razmerje med Duhom in Cerkvijo. Prvič: Cerkev poskuša misijonariti brez moči Duha in narediti z lastnim prizadevanjem, kar lahko naredi le Bog. Drugič: Cerkev uživa moč Duha, toda noče ga uporabiti za misijonsko poslanstvo, oklepa se ga zaradi lastnih ugodnosti. Tretjič: Cerkev prejme moč Duha in gre v svet oznanjat Kristusa. Te tri izbire so tudi danes mogoče. Če naj Cerkev raste in se razvija, kot hoče Bog, moramo posnemati zgled prve Cerkve, poslušati Duha in mu dovoliti, da nas pošlje v družbo, v kateri živimo.

Duh, ki napolnjuje

Jezus je nekoč rekel, da usta govorijo to, česar je polno srce. Če nekdo nosi poln kozarec in se obenj obregnemo, bo razlil, kar je v njem. Prav tako bomo, če se ob nas obregnejo v vsakdanjem življenju, izlili iz sebe, česar smo polni. Če smo polni lakomnosti ali samoljubja, bo to v trenutkih pretresov nujno prišlo na dan. Ne opijajte se z vinom ...ampak se napolnjujte z Duhom (Ef 5,18)

Če pa smo polni Duha, ki nas napravlja vedno bolj podobne Jezusu, bomo to razumljivo posredovali tudi drugim ljudem. Govorjenje o blagovesti Jezusa Kristusa ni nekaj, kar lahko proizvajamo. Priti bi moralo samo po sebi iz naših ust, če smo polni Jezusa in polni Duha, ki nas pošilja. Ko nas Duh spreminja, lahko po nas spreminja tudi druge.

SVETI DUH IN PRIČEVANJE ZA JEZUSA

Michael Cassidy, ustanovitelj Africa Enterprisen, razlaga, kako mu je Duh pomagal govoriti o /ezusu Kristusu: Prav na začetku Apostolskih del je rekel Jezus: €˘Prejeli boste moč, ko pride v vas Sveti Duh, in boste moje priče...€˘ (Apd 1,8 ss.). Tako je Jezus prav od začetka povezoval prihod Duha k svojim učencem s pripravo, da bodo šli in po vsem svetu oznanjali blagovest. Iz lastne izkušnje vem, da nisem imel posebne želje, da bi komurkoli pripovedoval o Jezusu, dokler Jezus ni postal zame resničnost v Svetem Duhu. Ko pa je bil Sveti Duh v mojem srcu resnično prisoten, se je zgodilo kot v Apostolskih delih, ko so učenci rekli: €˘Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali€˘ (Apd 4,20). Svetega Duha ne prejmemo samo zato, da bi imeli lepa osebna izkustva, temveč, da nas pripravi do tega, da Jezusovo oznanilo širimo naprej.

In Michael Griffiths (zgoraj), ravnatelj biblične šole v Londonu pravi: Mislim, da se osrednja vloga Svetega Duha pokaže v tem, kako je ta prestrašena skupina mož nenadoma dobila pogum, da so šli povsod in pričevali za Jezusa in njegovo vstajenje. To je bil velikanski preobrat. V Stari zavezi se je zdelo, da Judje pričakujejo, da bodo poganski narodi prišli v Jeruzalem in molili v templju. Postali bodo kot Judje, tako da se bodo dali obrezati in ne bodo jedli določenih vrst hrane. V knjigi Apostolska dela, pa gre za nasproten postopek. Jeruzalem je središče, iz katerega odidejo pod vodstvom Svetega Duha. In v tej čudoviti spremembi od gibanja navznoter h gibanju navzven, vidim vseobsežno delovanje Duha.

Lokacija: