Jezus svojim učencem ni dal podrobnega nauka o tem, kako bo Sveti Duh nadaljeval delo, ki ga je sam začel. Kako Duh deluje, nam pove nadaljevanje Nove zaveze.

Sad Duha

Pavel govori o sadu Duha, tj. učinku, ki ga ima Duh na življenje posameznikov. Različne učinke takole navaja: "Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost." (Gal 5, 22-23)

Jezusov nauk je nekaj, na kar lahko gledamo kot na ideal - in kot vemo, je v skladu z ideali vedno težko živeti. Tako Duh izpolnjuje starozavezno upanje, da bo Bog delal v nas in nam pomagal, da bomo storili, kar pričakuje. To ne pomeni, da lahko sedemo in počivamo, medtem ko Bog dela, marveč da pri tem prizadevanju nismo sami. Sodelujemo z Bogom pri ustvarjanju sadov Duha.

Pavel v svojem naštevanju sadov Duha predstavi človeka, ki naj bo kot Jezus, ko je živel na zemlji. Jezus je pokazal ljudem pravo ljubezen, bil je potrpežljiv s svojimi učenci in prijazen s slabotnimi. Ko torej kot kristjani odrastemo, so te kreposti sadovi, ki jih ljudje opazijo na nas. Delo Duha je, da v nas poustvarja Jezusovo življenje. Postajamo vedno bolj podobni Jezusu.

Rast potrebuje čas

Sadovi Duha, tako kot vsaki sadovi, potrebujejo čas, da dorastejo in dozorijo. Pridelki ne dozorijo čez noč. Zahtevajo daljši čas skrbnega negovanja in trdega dela, preden lahko postanejo koristna hrana. Na začetku je treba zorati trdo zemljo in jo pripraviti za setev. Prst pognojimo in seme začne poganjati. Poganjke škropimo, da jih zaščitimo pred škodljivci. Polagoma, v nekaj mesecih, če trdo delamo in je vreme dobro, zrnje dozori in ga lahko požanjemo. Ko vidimo hrano v trgovini, kaj lahko pozabimo ali spregledamo čas in napore, ki so bili potrebni za njeno pridelavo. Kristjani postajajo podobni Jezusu, če rastejo v ljubezni do njega in hodijo za njim. To ni nekaj, kar bi se zgodilo v trenutku. Sveti Duh, ki nam daje dar potrpežljivosti, je tudi sam potrpežljiv z nami v naši rasti, ki je največkrat počasna.

Cerkev potrebuje Duha

Tako kot potrebujemo delovanje Svetega Duha kot posamezniki, tudi Cerkev potrebuje Duha. Brez Duha je Cerkev kot vojska brez orožja.

Imamo lahko svoje strategije in načrte, bleščeče voditelje in prepričljive govornike, toda če v teh dejavnostih ne deluje Duh, ne bomo dosegli ničesar. Duh usposablja Cerkev za njeno poslanstvo v svetu. Sami se ne moremo usposobiti, kot si vojaki kar naenkrat ne morejo pričarati orožja iz nič.

Različni so duhovni darovi, isti pa je Duh. Prvo pismo Korinčanom 12,4

Duh ne le, da daje življenje, ampak Cerkev tudi združuje. Že v prvih dneh so se pojavljala nesoglasja in spori med cerkvenimi voditelji. Toda še vedno je bila Cerkev enotna, ker jo je Duh združeval v ljubezni. Brž ko ne vidimo več, kaj dela Duh v Cerkvi, pride nujno do slabih občutkov in nesoglasij. Kako torej Duh deluje v Cerkvi?

Darovi Duha

V Novi zavezi je več odlomkov, ki naštevajo nekatere darove, ki jih Duh daje Cerkvi. To so darovi, ki jih daje Bog sproti, in niso le talenti ali sposobnosti, ki jih že imamo. Gre za dar prerokovanja, ko Bog govori preko nekega človeka, in odločilno poseže v primeru kakšnega posebnega stanja v Cerkvi. Ali pa dar jezikov, ko ljudje slavijo Boga v jezikih, ki jih ne razumejo. So tudi darovi vere, ozdravljanja, poučevanja in še mnogi drugi (prim. 1 Kor 12,4.11).

V nekem odlomku pravi Pavel, da je Cerkev kot človeško telo, ki ima mnogo različnih udov. V Cerkvi vse te različne sposobnosti, ki prihajajo od Boga, pripomorejo h krepitvi telesa - Cerkve. Pavel nadalje pravi, da je treba te darove uporabljati skrbno. Tisti, ki sestavljajo Cerkev, drug drugega ljubijo (prim. 1 Kor 12,12-30).

Darov ne smemo uporabljati sebično in tudi Cerkev jih ne sme preprosto uporabljati samo zase. Cerkev obstaja zato, da nadaljuje poslanstvo Jezusa Kristusa - in darovi naj ji pri tem delu pomagajo.

DUH IN KRISTJAN

Kardinal Leon Joseph Suenens, ki je bil do pred kratkim primas katoliške Cerkve v Belgiji, piše:

Sveti Duh je bil poslan na svet po Jezusovem vnebohodu, da bi dopolnil njegovo poslanstvo. Jezus je povedal svojim učencem, ko je bil še pri njih, da nekaterih stvari še ne morejo razumeti, da pa jih bo o njih poučil Duh. Jezus je živel le triintrideset let in je deloval le v svoji domovini, Duh pa je njegovo delo nadaljeval v svetovnem obsegu.

Sveti Duh ni bil poslan, da bi nadomestil Jezusa, temveč, da bi dokončal in dal polnost Jezusovi navzočnosti. Jezus ni rekel:

Jaz sedaj odhajam - Duh bo opravljal moje delo. Ne, govoril je, da bo poslal svojega Duha, Duha svojega Očeta. Tako je Sveti Duh dejansko prišel, da bi pokristjanil kristjane. Toda pravi problem je v tem, ali kristjani Duhu to tudi omogočijo. Ljudje nas pogosto ne kritizirajo zato, ker smo kristjani, temveč zato, ker nismo dovolj kristjani. Dovoliti moramo, da nas Duh oblikuje in napolni in da se izpraznimo sebe.

Preden govorimo o darovih Duha, moramo govoriti o dajalcu - dajalec je pomembnejši od darov. Ko smo to jasno povedali, lahko poudarimo najpomembnejše darove Duha, ki so vera, upanje in ljubezen. Sveti Duh vsakega izmed nas posebej kliče. Ne bi rekel, da ima za nas načrt, ker beseda načrt preveč spominja na računalniški program. Bolje rečeno: Gospod ima za vsakega izmed nas sanjo.

Vsak kristjan je poklican, da uresniči kakšen vidik Jezusovega življenja. Ne moremo istočasno predstavljati vseh vidikov. Tako npr. en kristjan izraža predvsem Gospodovo ljubezen do ubogih - mislim na mater Terezijo iz Kalkute. Drugi svetniki poudarjajo druge vidike. Tako se dopolnjujemo in kot diamant, na katerega sije sonce, kažemo Jezusa v različnih odtenkih. To je delo Duha.**

Apostol Pavel je Cerkev Primerjal telesu, v katerem vsak ud deluje: skladno z drugimi. Duh je dal različneI darove različnim udom Cerkve, in samo če vsak pravilno uporablja svoj dar, lahko Kristusovo telo zaživi v polnosti.

Lokacija: