Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh prva gonilna sila za celotno dejavnost Cerkve. Kdo je ta Duh? Ali je obstajal pred tem?

Oseba

Sveti Duh je gotovo obstajal že pred binkoštmi, saj nam Nova zaveza pove, da je Sveti Duh Bog sam. Sveti Duh je deloval tako v Jezusovem življenju kot v starozavezni dobi.

V sodobnem jeziku lahko beseda duh pogosto pomeni neosebno silo ali nek ideal. Ljudje npr. govorijo, da je nekdo pogumnega duha, ali da dela v pravem duhu. Nova zaveza ne govori o Duhu neosebno, kot da bi bil le neka sila. Prvi kristjani so pojmovali Duha kot osebo v polnem pomenu besede, kot tistega, ki usmerja pravo Cerkev.

Duh v stari zavezi

V Stari zavezi je Duh deloval v omejenem obsegu. Njegovo delo je bilo, da je dajal ljudem Božjo moč, da storijo ali rečejo neko določeno stvar, ki je brez posebne pomoči Boga ne bi mogli. Bog je npr. rekel preroku Jeremiju, naj pove izraelskemu ljudstvu, da ga bo kaznoval tako, da bo dovolil zmago tujih vladarjev. Tako sporočilo je veljalo za izdajstvo in Jeremija je potreboval Božjo moč, da je imel pogum za razglašanje tega naznanila.

Duha so prejeli tisti, ki jih je Bog poklical za kakšno posebno nalogo. Deloval je le v posameznikih in le določen čas. Nekateri starozavezni preroki so napovedovali čas, ko bo Bog dal svojega Duha vsemu Božjemu ljudstvu in to za trajno. Prerok Ezekijel je to upanje izrazil takole: "Dam vam novo srce, novega duha vam vlijem v vašo notranjost; odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam čuteče srce. Svojega duha vam vdihnem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih spolnjevali" (Ezk 36,26-27).

Ko Bog da ljudem svojega Duha, ne le govori, naj ga ubogajo, ampak jim pri tem tudi pomaga.

Jezus in Sveti Duh

Štirje evangelisti nam predstavijo Jezusa kot človeka, ki je vse svoje življenje živel v moči Božjega Duha. Luka nam npr. pripoveduje, da je bil Jezus spočet v moči Svetega Duha. Pri njegovem krstu se je prikazal Duh v podobi goloba in dal Jezusu Božjo moč za vse, kar ga je čakalo.

Rekel je: Veter veje, koder hoče, in njegovo šumenje slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha (Jn 3,8).

Jezus je rekel, da je lahko začel delo za Božje kraljestvo, ker je prejel Božjo moč: Gospodov Duh je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim (Lk 4,18).

In ob drugi priložnosti, ko so Jezusovi sovražniki govorili, da izganja hude duhove z močjo Beelzebuba (judovsko ime za hudega duha), je odgovoril: Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam hude duhove, je res k vam prišlo Božje kraljestvo (Mt 12,28).

Učenci in Sveti Duh

Jezus je napovedal svojim učencem, da bodo tudi oni kmalu lahko prejeli Duha in živeli v Božji moči. Rekel je: Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre reči, koliko bolj bo nebeški Oče obdaril s Svetim Duhom tiste, ki ga prosijo (Lk 11,12-13).

V Janezovem poročilu o zadnji večerji pa vidimo najbolj izrecni Jezusov nauk o prihodu Svetega Duha. Jezus je povedal učencem, da jih bo kmalu zapustil, vendar jim bosta z Očetom poslala Svetega Duha, ki bo vedno z njimi €“ kot so upali starozavezni preroki. Duh jih bo uporabil, da bo nadaljeval in razširil delo, ki ga je začel Jezus.

Jezus je Duha imenoval Tolažnik in izrekel naslednje besede: **Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo za vedno ostal pri vas, Duha resnice* (Jn 14,16-17).

Binkoštni dan

Po Jezusovem vnebohodu so učenci čakali v Jeruzalemu, kot jim je bil naročil. Približno deset dni po vnebohodu je bil judovski binkoštni praznik. Praznovali so konec žetve ječmena; bil je čas vesela in zahvale. Jeruzalem je bil poln romarjev.

Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega (Jn 14,26).

Na dan praznika je Jezusove učence napolnila moč Svetega Duha. Dobili so sposobnost, da oznanjajo blagovest o Jezusu v mnogih različnih jezikih romarjev, ki so jih poslušali. Pred tem dogodkom so se bali vsakega najmanjšega nasprotovanja, s katerim bi se mogli srečati, odtlej pa so bili pripravljeni tvegati svoje življenje za oznanjevanje in življenje po Jezusovem nauku.

Podobe delovanja Duha

Nova zaveza uporablja številne nazorne podobe delovanja Svetega Duha. Dve izmed teh sta se, kot poroča Luka, uresničili na binkoštni dan: Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden (Apd 2,2-3).

Kaj ti podobi vetra in ognja in tretja podoba vode dejansko pomenijo?

Veter

Podoba Duha, ki deluje kot močan veter, ni bila nova. V Stari zavezi je bila hebrejski izraz za duh beseda ruah. Ta beseda je lahko pomenila tudi veter ali dih. In kot nam zrak, ki ga dihamo, prinaša življenje in življenjsko silo, tako nam Duh prinaša Božje življenje; pomaga nam, da se zavemo Boga, in nam da moč, ki jo potrebujemo, da se mu odzovemo.

Razlijem svojega Duha na tvoje potomce in svoj blagoslov na tvoje poganjke (Iz 44,3).

Ezekijelu je Bog poslal videnje. Videl je dolino, ki je bila napolnjena z mrtvaškimi kostmi. Bog je rekel Ezekijelu, naj pokliče veter, da bo vdahnil novo življenje tistim, ki so umrli (prim. Ezk 37,1-14). Ta podoba naj bi pokazala, da je Bog vdahnil novo življenje in upanje tistim, ki so izgubili vse zaupanje vanj. Podobno je na binkoštni dan Sveti Duh učencem prinesel novo življenje.

Ogenj

Ko je Sveti Duh na binkoštni dan prišel na učence, se je zdelo, da plapolajo okoli njih ognjeni jeziki. V Svetem pismu je ogenj simbol svetosti in Božje moči.

Janez Krstnik je nekoč rekel o Jezusu: Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; ta pa, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil obuvalo; on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem (Mt 3,11).

Podobo ognja so v Stari zavezi često uporabili, ko so hoteli izraziti potrebo po uničenju zla ali očiščenju. Malike je bilo treba sežgati, tudi kovine so prečiščevali v ognju.

Prerok Izaija je vzel to podobo ognja kot nečesa, kar uničuje zlo, in jo uporabil, da bi pokazal, da Bog lahko uniči človekove grehe. Tako je Sveti Duh odvzel grehe učencev in jih pripravil za delo, ki jim ga bo Bog dal.

Voda

Janez poroča, da je Jezus rekel: Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor vame veruje, bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode (Jn 7,37-38).

Nato doda svojo razlago: To pa je rekel o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki verujejo vanj (Jn 7,39).

Vodo so v Stari zavezi večkrat videli tako - kot Božjo osvežitev. V deželi, kjer je primanjkovalo dobrih vodnih virov, je bila za življenje še posebej bistvenega pomena. Jeremija je opisoval Boga kot studenec žive vode in Ezekiel je rekel, da je Bog obljubil, da bo izlil svojega Duha na svoje ljudstvo.

Sile, ki spreminjajo obličje Zemlje

Veter, ogenj in voda so mogočne sile, ki spreminjajo svet, pa če delujejo nasilno ali pa počasi in mirno. Tako je tudi Sveti Duh sila, ki spreminja, ker je Božja moč, ki deluje v našem svetu.

BINKOŠTNI DAN

Apostolska dela povedo o Svetem Duhu:

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je dajal Duh izgovarjati.

V Jeruzalemu so tedaj prebivali pobožni možje, iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku. Strmeli so, se čudili in govorili: Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Galilejcu Kako da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? ... Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: Kaj naj pomeni to? Nekateri pa so se norčevali in govorili: Sladkega vina so se napili.

Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu. To vedite in prisluhnite mojim besedam! Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura, ampak izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joelu: ,In v poslednjih dneh, govori Bog, bom razlil od svojega Duha čez vse človeštvo: in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali; vaši mladeniči bodo imeli videnja in vaši starci bodo sanjali'.

... Možje, Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem delal sredi med vami, kakor sami veste: njega so - prav kakor je Bog hotel in predvideval - vam izročili, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili. Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in ga obudil od mrtvih, saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim ...

Bil je povišan z Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha, in tega je razlil, kakor vidite in slišite. David ni šel v nebesa, in vendar sam pravi: ,Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sodi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih nog.' Zagotovo naj torej ve vsa Izraelova hiša: tega Jezusa ki ste ga vi križali, je Bog postavil za Gospoda in Maziljenca. Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom:

Bratje, kaj naj storimo? Peter jim je odgovoril: Spreobrnite se! Vsak od vas naj se da v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč in kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.

Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal: Rešite se iz tega pokvarjenega rodu! Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti, in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. (Apd 2,1-8.12-17.22-24.33-41)

Lokacija: