Prva Cerkev je verovala, da je vstajenje nujno potreben temelj krščanske vere. Toda zakaj je bilo zanjo tako potrebno? Če nam je Jezus omogočil odpuščanje grehov s svojo smrtjo na križu - kaj naj bi bil še storil? V čem je smisel vstajenja?

Jezus živi

Vstajenje prestavlja krščansko vero iz kraljestva teorij v vsakdanje življenje. Brez vstajenja bi bil Jezusov nauk le zanimiva zbirka zgodb, sistem pravil, za katera bi se nam zdelo, da se jih ne moremo držati. Ker pa Jezus živi, nas izziva, da hodimo za njim in nam daje moč, da začnemo uresničevati njegov nauk. Nova zaveza, razen v evangeljskem poročilu o smrti, ne govori o Jezusu kot o mrtvem učitelju, ki se ga radi spominjajo, temveč kot o živi osebi, ki še deluje po tistih, ki hodijo za njim. Pavel piše: "Kakor ste torej Gospoda Kristusa Jezusa sprejeli, tako v njem živite, ukoreninjeni in sezidani na njem ter utrjeni v veri, kakor ste bili poučeni" (Kol 2,6-7). Krščanstvo ni samo v tem, da verujemo v določene stvari, temveč v tem, da poznamo in ljubimo Jezusa Kristusa.

Znamenje potrditve

V Novi zavezi je zapisan pomemben izraz, ki so ga kristjani pogosto uporabljali za opisovanje vstajenja: Bog ga je obudil. Tako pravi npr. Peter v enem izmed svojih govorov v Apostolskih delih: "Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan" (Apd 10,39-40).

Bog Oče je oživil Jezusa, da bi potrdil vse, kar je Jezus rekel in storil. Če bi Jezus ostal mrtev, bi se njegova napoved, da ga bodo usmrtili in da bo nato vstal od mrtvih, uresničila le na pol. Še pomembneje: če ne bi bilo vstajenja, bi bile Jezusove trditve, da lahko odpušča grehe, da je on Vstajenje in Življenje, celo da je Božji Sin, laž. Z Jezusovim obujenjem od mrtvih je Bog javno potrdil resničnost Jezusovega življenja.

Zmaga nad smrtjo

Jezusovo vstajenje ni osamljen dogodek v zgodovini. Nova zaveza nam pove, da bo Jezus svojo zmago nad smrtjo delil z nami, s tem, da bo tudi nas obudil od mrtvih. Tako je Jezusovo vstajenje le prvo od mnogih vstajenj. Apostol Pavel to izrazi takole: "Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali" (1 Kor 15,20).

Če smo gotovi, da je Jezus vstal od mrtvih, smo tudi lahko gotovi, da bo dal življenje po smrti tudi nam.

UPANJE NA VSTAJENJE

Godfrey Williams, univerzitetni predavatelj, ki je umrl zaradi Hodgkinsove bolezni, nam je nekaj povedal že v poglavju o čudežih. Tu nam pripoveduje, v čem je vrednost vere v Jezusovo vstajenje, ko stojiš pred smrtjo: Pri komaj tridesetih letih moram razmišljati o smrti, ker zdravniki mislijo, da verjetno nimam več kot nekaj mesecev življenja. Večina ljudi razmišlja o smrti pri šestdesetih ali sedemdesetih, ali pa o tem sploh ne razmišljajo, ker hitro umrejo. Tako sem imel čas za nekakšno pripravo in mislim, da je to svojevrstna milost. Človek ugotovi, da ni pripravljen, da bi se srečal s svojim Stvarnikom, in da je nekatere stvari v življenju treba urediti. In zaradi te milosti sem srečen. Jezusovo vstajenje je absolutni temelj kristjanovega upanja v onostransko življenje. Najprej je vstajenje temelj naše vere. Če Kristus ni vstal, se moramo, kot pravi Pavel, vsem smiliti. Nimamo nobenega zagotovila, da nas Bog ljubi. Nobenega zagotovila nimamo, da je to, kar je Jezus govoril, ko je bil na zemlji, treba bolj spoštovati kot besede katerega koli drugega človeka na svetu, ki kaj pove. Vstajenje je življenjskega pomena, ker nam kaže, da je po tem življenju še nekaj. Če hočete, Jezus je rekel: Glejte, jaz sem vstal od mrtvih in vstali boste tudi vi. To nam daje upanje v prihodnost po smrti - da bomo vstali nekako takšni, kot smo danes in da se bomo lahko pridružili Bogu in v prihodnosti uživali življenje z njim.

Jezus je pred smrtjo govoril o tem, da bo svoje vstajenje delil z vsemi ljudmi. Rekel je: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11,25).

In ob drugi priliki je spet zelo nazorno spregovoril o vstajenju: "Resnično ,resnično vam povem: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli" (Jn 5,25).

Vstajenje in mi

Če je res, kot trdimo kristjani, da se je vstajenje dejansko zgodilo, moramo začeti drugače razmišljati o Jezusu. Ne moremo več misliti o njem kot o domiselnem pripovedovalcu zgodb, ali o pronicljivem učitelju morale. Če je Jezus premagal smrt, mora biti Gospod, ki nam lahko vliva zaupanje, da bomo z njim večno živeli. Zaradi tega lahko od nas tudi v tem življenju zahteva zvestobo in ljubezen. Zato je tako bistveno, da sami odkrijemo, ali se je vstajenje zgodilo ali ne. Od tega prepričanja je odvisno naše gledanje na Jezusa in naše življenje.

Lokacija: