Za Jezusovo vstajenje imamo precej dokazov. Toda če že v začetku mislimo, da je nemogoče, da bi nekdo vstal od mrtvih, bomo našli tudi druge poti za razlago teh dokazov. Samo če smo odprti za možnost, da so nadnaravni dogodki mogoči, bomo mogli pretresti dokaze bolj neobremenjeno.

Ko preiskujemo dokaze, ki nam jih daje Nova zaveza, moramo presoditi, ali je vstajenje smiselna razlaga tega, kar se je zgodilo. Evangeliji nam ne morejo dati konkretnega dokaza za vstajenje, toda vprašamo se lahko, ali nam dajejo pametne razloge, da vanj verujemo.

Janezovo poročilo o Jezusovem vstajenju:

Prvi dan v tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, ko je bila še tema, h grobu in opazi, da je kamen odvaljen od groba. Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili. Peter in oni drugi učenec sta se odpravila na pot in šla h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je oni drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in zagledal povoje na tleh, vendar ni vstopil. Tedaj pride tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopi v grob. Vidi povoje na tleh in prtič, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni ležal med povoji, ampak posebej zvit na nekem drugem kraju. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; videl je in veroval. Zvečer tistega dne,prvega v tednu,je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih tja, kjer so se iz strahu pred Judi zadrževali učenci, stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi! Ko je to izrekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, vas tudi jaz pošljem. Po teh besedah je dihnil vanje in jim dejal: Prejmite Svetega Duha; komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani. Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: Gospoda smo videli. Rekel jim je: ste ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, ne bom veroval. Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: Mir vam bodi! Potem reče Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! Tomaž mu odgovori: Moj Gospod in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, a so verovali (Jn 20,1-8.13-29).

Od dneva, ko so o vstajenju prvič poročali, do danes, so ljudje ugovarjali iz različnih razlogov. Ko skušamo preiskati verjetnost dogodka, je pomembno, da se kar naravnost soočimo s temi ugovori. Križali so nekoga drugega

To je stara razlaga dogodkov prvega velikega petka. Najdemo jo tudi v Koranu (prim. prav tam, 4,157). Po tej razlagi naj bi v zmedi pred križanjem nekoga drugega zamenjali za obsojenega zapornika in ga križali namesto Jezusa. Najverjetnejši kandidat za to zamenjavo bi bil Simon iz Cirene. Luka poroča: "Ko so vojaki Jezusa odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja in so mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom" (Lk 23,26). Vendar si zelo težko predstavljamo, da bi rimski vojaki s tako lahkoto zamenjali moža, ki je šel v mesto, z možem, ki so jim ga bili izročili v križanje in so ga bičali in tepli od zgodnjih jutranjih ur. Janezov evangelij nam tudi pove, da so bili nekateri Jezusovi učenci vključno z njegovo materjo dovolj blizu križa, da je Jezus z njimi govoril (prim. Jn 19,25-27). Zelo težko, da bi nekega drugega človeka imeli za Jezusa. Jezus v resnici ni umrl

Poznejša teorija trdi, da je Jezus na križu omedlel in da so ga pomotoma razglasili za mrtvega. Ko pa so ga pokopali, je v hladu groba zopet oživel, pobegnil in se predstavil učencem kot vstali od mrtvih. Vedno se je težko sprijazniti s smrtjo človeka, ki ti je drag. A vera v življenje onstran groba odvzame občutek brezupnosti. Ta teorija upošteva poročila v evangelijih, da je Jezus hitro umrl. Hitra smrt bi lahko bila razlog za mnenje, da Jezus sploh ni umrl. Ta teorija postavlja več problemov, kot jih pa rešuje. Jezus je hitro umrl - toda to je bolj pritegnilo pozornost, kot jo odvrnilo od njega. Namesto, da bi se ljudem zdelo samo po sebi umevno, da je umrl, so se začeli spraševati, ali se je res to tako kmalu zgodilo. Marko nam pripoveduje: "Pilat se je začudil, da je Jezus že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal,ali je že umrl. Ko mu je stotnik pritrdil, je Jožefu dovolil vzeti truplo" (Mr 15,44-45).

Janezovo poročilo dodaja nadaljnjo podrobnost. Vojaki so, da bi pospešili smrt, križanim hudodelcem pogosto lomili noge in jim tako preprečili, da bi si z nogami pomagali pri dihanju. Ker so viseli samo na rokah, so se zadušili. Toda, ko so to storili ostalima dvema možema in so prišli do Jezusa, so ugotovili, da je že mrtev. Janez nam poroča, da se je eden izmed vojakov o tem prepričal: "Eden izmed vojakov je Jezusu s sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda" (Jn 19,34). Ne glede na te posredne podrobnosti navedena razlaga zahteva nekoliko preveč: Jezus, ki so ga prebičali in je tri ure visel na križu, naj bi odvalil težek kamen, premagal rimsko stražo in odšepal k svojim učencem ter se pokazal kot veličasten zmagovalec nad smrtjo! Učenci so obiskali napačen grob

Še ena razlaga dokazov, ki nam jih dajejo evangeliji, je mogoča, in sicer da rečemo, da prazni grob, ki so ga našli učenci, ni bil Jezusov. V okolici Jeruzalema je moralo biti veliko takih grobov, kot je tisti, v katerega so položili Jezusa, zato bi se to tudi lahko zgodilo. Taka teorija razloži dejstvo praznega groba, ne pojasni pa, kako je izginilo Jezusovo truplo. Če so učenci začeli oznanjevati Jezusovo vstajenje na osnovi praznega groba, bi oblasti morale samo najti pravi grob in poiskati Jezusovo telo. Gotovo so vedele, kateri grob je pravi, in vendar niso pokazale telesa, da bi ovrgle in utišale govorice o vstajenju. Kristus je umrl za naše grehe ... bil je pokopan in je tretji dan vstal (1 Kor 15,3.4). Učenci so ukradli Jezusovo truplo

Po mnenju prvih kristjanov so to teorijo izumili veliki duhovniki in starešine in je zato najstarejši ugovor proti vstajenju. Matej nam pripoveduje, da so vojaki, ki so bili stražili grob, prišli k judovskim oblastem: "Veliki duhovniki so se s starešinami zbrali na posvet. rojakom so dali veliko denarja z naročilom: 'Recite: ,Njegovi učenci so prišli ponoči, ko smo mi spali, in so ga ukradli' (Mt 28,12-13).

Ne glede na to,koliko je mogoče utemeljiti Matejevo obtožbo, je domislica nedvomno dobra. Učenci bi bili gotovo imeli motiv, da bi ukradli Jezusovo telo; nato bi lahko rekli, da je živ, kot jim je bil obljubil. Oblasti govoric ne bi bile mogle zatreti, ker ne bi mogle svojih trditev podpreti s truplom. Toda vprašanje je, zakaj naj bi bili učenci truplo ukradli. Janezov evangelij poroča o majhni, a pomembni podrobnosti: "Nista še namreč doumela Pisma, da mora vstati od mrtvih" (Jn 20,9). Čeprav je Jezus napovedal svoje trpljenje, smrt in vstajenje, si učenci niso zapomnili njegovih besed (prim. Mt16,21). Morda jih je nepričakovana napoved smrti tako zmedla, da so napoved vstajenja preslišali.

Vsekakor so bili učenci poraženi in razočarani. Skrivali so se za zaklenjenimi vrati, ker so se bali, da bi doživeli isto usodo kot njihov učitelj (prim. Jn 20,19). In ko zvemo, da se jim je Jezus prikazal, so le počasi verjeli, kar so videli. Še pomembnejše pa je vprašanje, ali bi bili pripravljeni umreti zaradi vere v zgodbo, ki so si jo bili sami izmislili. Mnogo učencev je umrlo zaradi vere v vstalega Jezusa in noben ni nikoli priznal, da bi bilo vstajenje goljufija. Vstajenje kaže, da pri Bogu tudi iz smrti lahko vzklije življenje. Oblasti so odstranile truplo

Še ena mogoča razlaga dokazov je: judovske oblasti so odstranile Jezusovo truplo, da bi preprečile učencem oplenitev groba. Matej nam pripoveduje, da so se judovski voditelji tega malo bali, in čeprav so učenci pozabili na Jezusovo napoved vstajenja, oblasti, kot zvemo, tega niso pozabile. "Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja, so se veliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu in mu rekli: 'Gospod, spomnili smo se, da je tisti zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: ''Čez tri dni bom vstal.'' Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudem porečejo: 'Vstal je od mrtvih!` (Mt 27,62-64) Zdi se, da je zaradi postavitve straže odstranitev trupla postala nepotrebna. Glavna napaka gornje teorije pa je v tem, da oblasti niso mogle pokazati Jezusovega trupla kot odgovor na trditev učencev, da je vstal od smrti. To bi bil neovrgljiv dokaz, da je vstajenje laž. Poročila se ne ujemajo

Mnogi kritiki vstajenja so opozarjali na dejstvo, da so v štirih poročilih nasprotja in so rekli, da so zato dokazi v njih nezanesljivi. Razlike v poročilih se kažejo od podrobnosti, kot je število angelov, do težavnejših problemov. Zakaj naj bi žene prišle mazilit Jezusovo truplo v nedeljo zjutraj, kot nam poroča Luka (prim. Lk 24,1 sl.), če nam Janez pove, da sta to že storila Nikodem in Jožef v petek zvečer (prim. Jn 19,38-40)? In zakaj Luka poroča, da sta se učenca, potem ko sta srečala Jezusa zunaj Jeruzalema, vrnila in so ju drugi učenci pozdravili z veseljem (prim. Lk 24,33-35), medtem ko Marko poroča, da jima niso verjeli (prim. Mr 16,14)? Čeprav lahko rečemo, da so štirje pisatelji opisovali vstajenje iz različnih zornih kotov in so zato imeli različne poudarke, ne moremo zanikati, da gre za neskladnosti. Vendar je prav to lahko po svoje močan dokaz. Vsak dramatičen dogodek (kot je npr. prometna nesreča) bodo različne priče zelo različno opisale. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče (Apd 2,32). Zdi se, da so imeli ti štirje pisatelji na voljo veliko število očividcev, ki se nikoli niso zbrali, da bi uskladili podrobnosti. Nihče izmed njih ni pričakoval vstajenja in vsakdo si je zapomnil tisto, kar je nanj naredilo največji vtis. Velikonočni čudež

Nekateri, ki odklanjajo vsako možnost, da bi Jezus dejansko vstal iz groba, pravijo, da je bil resnični velikonočni čudež v tem, da so se učenci spremenili in začeli verovati v vstalega Jezusa. Gotovo je v učencih prišlo do očitne spremembe. Toda kaj bi bilo lahko povzročilo takšno presenetljivo spremembo? Evangeljska poročila nam dajejo smiseln razlog za spremembo v učencih - vrsta močnih srečanj z vstalim Jezusom. Če Jezus ni vstal - kako naj bi se bili učenci spremenili? Prividi

Običajna razlaga, ki jo ponujajo, je, da so učenci imeli privide ali halucinacije, ko so Jezusa videli živega. V intenzivnosti svojega strahu zaradi smrti svojega voditelja, da so prišli do religioznega izkustva, ki jih je prepričalo, da Jezus še živi. Toda ta ugovor ne razloži vrste dejstev. Ne razloži skrivnosti praznega groba. Zakaj ni bilo trupla? Poročilo o vstajenjskih prikazanjih nam tudi pripoveduje o nadvse konkretnem Jezusu - nenavadnem za halucinacijo. Jezus je jedel ribo, lomil kruh, skeptičnemu učencu je dovolil, da se dotakne njegovih ran, vsem skupaj je pripravil zajtrk. Evangeljska poročila nam tudi ne dovoljujejo, da bi si predstavljali ta prikazanja kot masovno histerijo. Jezus se je prikazoval posameznikom in učencem kot skupini. Imamo neodvisna poročila o istem izkustvu. Učenca, ki sta se srečala z Jezusom na poti v Emavs, sta pohitela nazaj v Jeruzalem, da bi povedala drugim, in ugotovila, da so se tudi le-ti že srečali z njim.

Jezus se je po svoji smrti večkrat prikazal učencem. Tako je nekoč z njimi ob Galilejskem jezeru pekel ribe in jih z njimi jedel. Ni bil duh ali privid; živel je na nov, nam še nepoznan način. Ženske in drugi

Če so si evangelisti zgodbe o vstajenju izmislili, so vključili vanje nekaj zelo nenavadnih, za prepričljivost škodljivih podrobnosti, ki kažejo vedenje učencev v dokaj slabi luči. Najprej gre za vlogo žensk. V Jezusovem času so bile ženske ne-ljudje. V shodnicah so sedele ločeno od moških, ni jim bilo dovoljeno pričevati na sodišču in imeli so jih za neresne raznašalke praznih čenč. Vendar so od vseh oseb v poročilih o vstajenju, ženske pokazale največjo pripravljenost za verovanje. Edina oseba, ki nastopi v vseh štirih evangeljskih poročilih o vstajenju, je Marija Magdalena. Marija Magdalena je šla k učencem in jim naznanila, da je videla Gospoda (Jn 20,18).

Prav ženske so dobile pomembno nalogo, da povedo apostolom veselo novico. V moško usmerjenem svetu tistega časa noben avtor ne bi vključil te podrobnosti, če se ne bi resnično zgodila. Nasprotno pa so se moški slabo izkazali. Medtem ko so ženske na prostem in pripravljajo dišave za maziljenje Jezusovega trupla, so moški v hiši zaklenjeni in se bojijo za svoje lastno življenje. Kako so se ti možje odzvali tisti prvi trenutek, ko so jim povedali za dogodek, ki je kasneje postal ena izmed najpomembnejših resnic krščanstva? Te besede so se jim zdele kakor blodnje in jim niso verjeli (Lk 24,11). Ljudje, ki začno verovati, da je Jezus vstal od smrti, najdejo v svojem življenju nov smisel in novo veselje. Zelo čudno bi bilo, če bi si kristjani take podrobnosti izmislili. So pripovedi verodostojne?

Mnogi pravniki so preiskovali dokaze za vero v Jezusovo vstajenje in so ugotovili, da so ti dokazi močnejši kot večina tistih, ki jih uporabljajo na sodiščih. Da se poročila očividcev razhajajo v podrobnostih, pričakuje vsak izkušen pravnik.

Evangelisti niso imeli namena, da bi svojim bralcem priskrbeli dokaze, da Jezus živi. Poročali so o podrobnostih, ki so se zgodile, da bi bralci imeli pametne razloge za vero v vstajenje. Kristjani smo mnenja, da bi dokazi, ki jih imamo za Jezusovo vstajenje, na sodišču zadostovali. Če po preiskovanju dokazov mislimo, da so pripovedi verodostojne, se moramo vprašati, ali smo pripravljeni verovati, da je Jezus res vstal od mrtvih. Sprejeti to vero pomeni nekaj drugega kot sprejeti kakršnokoli drugo zgodovinsko dejstvo. Je odločilno za celotno naše življenje. Morda bomo morali začeti drugače gledati na Jezusa - in živeti na drugačen način.

MI SMO PRIČE

Samo nekaj tednov po križanju je Peter rekel: "Začetnika življenja ste umorili,toda Bog ga je od mrtvih obudil,čemur smo priče" (Apd 3,15). Glede verodostojnosti o vstajenju se opiramo na zgodnje krščanske priče, tiste,ki so rekli, da so sami videli Jezusa živega po smrti. Navajamo novozavezna besedila,ki poročajo o srečanjih z Vstalim:

MARIJA MAGDALENA: - z drugo Marijo: Mt 28,1-10 - z Marijo, Jakobovo materjo, in Salomo: Mr 16,1-8 - z Ivano, Marijo, Jakobovo materjo in drugimi ženami: Lk 24,1-11 - Jn 20,11-18

SIMON PETER: - Luka 24,34; 1 Korinčanom 15,5

UČENCI: Mt 28,16-20; Luka 24,36-49 - brez Tomaža: Jn 20,19-23 - s Tomažem: Jn 20,24-29 - sedem učencev, vključno s Petrom, Jakobom, Janezom, Tomažem in Natanaelom: Jn 21,1-24 - Apd 1,6-11 - posebej Peter: 1 Kor 15,5 - z Jakobom, Jezusovim bratom: 1 Kor 15,7

Lokacija: