Ko beremo poročila o Jezusovem križanju, postane očitno, kako zelo je Jezus trpel. Izdali in zapustili so ga njegovi najožji prijatelji; poniževali so ga, tepli in ubili na najstrašnejši način. Kljub vsemu temu so Jezusovi učenci v križanju kmalu videli središče svoje vere.

Nekaj tednov po Jezusovi smrti je Peter govoril množicam v Jeruzalemu: Njega so - prav kakor je Bog hotel in predvideval - vam izročili, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili (Apd 2,23). Zakaj je torej križ za krščanstvo tako pomemben?

Križ v današnji kulturi

Križ je danes simbol, ki je postal nekaj vsakdanjega v naši kulturi. Križi se pojavljajo na pokopališčih, na javnih mestih, na zastavah in ljudje jih nosijo celo okoli vratu kot nakit. Zato je simbol križa v veliki meri izgubil svoj prvotni pomen. Nosijo in uporabljajo ga ljudje, ki niti ne verjamejo v Jezusa, niti se ne zavedajo, kaj pomeni njegova smrt. Z lahkoto pozabljamo, kaj križ dejansko predstavlja. Križ v rimski dobi

Če bi kak rimski državljan iz Jezusovega časa živel danes, bi se zgrozil, ko bi videl, da ljudje nosijo križe okrog vratu. Križ je bil znamenje javne sramote, mučenja in smrti. Križanje je bilo nekaj, česar se je bilo treba sramovati, zato križa niso uporabljali kot okras. Podobno kot če bi danes človek nosil okoli vratu zanko ali električni stol. Križanje je bil rimski način usmrtitve, ki so si ga Rimljani izposodili od Feničanov. Judje so obsojenca kamnali do smrti. Križanje je bilo najbolj ponižujoč način smrti in Rimljani so ga delno uporabljali kot svarilen zgled.

Ali je bila Jezusova smrt tragična?

Križ je pomenil mučenje, ponižanje in smrt - kako torej lahko kristjani v Jezusovi smrti vidijo kaj drugega kot tragedijo? Jezus je bil mlad mož, bil je nedolžen in ni storil nič tega, česar je bil obtožen, njegovo smrt so izsilili njegovi sovražniki. Ali vse to kaže, da gre za tragičen dogodek?

Jezusova smrt ni bila naključna

Jezusovo križanje je bilo nekaj strašnega, a pri tem ni šlo samo za umor nedolžnega človeka. Križ ni bil naključje... Jezus je s svojimi učenci pogosto govoril o prihodnosti in povedal jim je, naj pričakujejo, da bo tako umorjen. Rekel je: "Poslušajte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim se bo spolnilo vse, kar so pisali preroki. Izročili ga bodo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali in ga opljuvali; bičali ga bodo in umorili" (Lk 18,31-32). Jezus je videl v svoji prihodnji smrti del naloge, ki mu jo je dal Bog: najpomembnejši del svojega poslanstva. Svojo prihodnjo smrt je primerjal ognjenemu krstu. Nekoč je rekel: "Moram sprejeti krst in kako težko mi je, dokler se to ne zgodi" (Lk 12,50).

Markov evangelij nam živo slika Jezusa, kako je šel pred svojimi učenci, da bi čimprej prišel v Jeruzalem k zadnjemu dejanju svojega življenja: "Jezus in njegovi učenci so bili na poti proti Jeruzalemu in Jezus je hodil pred njimi in občudovali so ga. Tiste, ki so ga spremljali, pa je grabil strah" (Mr 10,32).

Jezusa aretacija in smrt očitno nista presenetili.

Večja tragedija

Jezus je povedal svojim učencem, da je prišel z odrešenjskim poslanstvom - da reši ljudi iz oblasti greha. Križ je bil v središču tega odrešenjskega poslanstva. Tako je bil sicer križ res nekakšna tragedija, vendar je do nje prišlo samo zato, ker so ljudje grešili. Tragedija je v resnici mnogo večja kot sami dogodki prvega velikega petka v Jeruzalemu. Začela se je, ko so se ljudje prvič obrnili od Boga in se odločili, da bodo živeli po svoje. In nadaljuje se, kadarkoli živimo sebično, grdo ravnamo z drugimi ljudmi ali zlorabljamo darove, ki nam jih je Bog dal. To je večja tragedija: naša lastna grešnost. Simbol greha človeštva

Jezusa so na križu ponižali. A dejansko so bili ponižani tudi vsi tisti, ki so sodelovali pri njegovi smrti. Poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti je zelo neprijetno branje. V tem zapisu so stvari, ki jih raje ne bi slišali. Vidimo morilsko hudobijo velikega zbora in Pilatovo šibkost; vidimo brutalnost vojakov in bes množice. Gre za zgodovinski trenutek, na katerega ne moremo biti posebno ponosni. Bog dokazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Jezus umrl za nas, ko smo bili še grešniki (Rim 5,8).

Križ kaže človeštvo v najslabši luči. Krivde ne moremo zvrniti le na udeležence, ne da bi tudi sami v sebi prepoznali nekaj njihovih šibkosti in nagibov. Križ nam predoča naše obupno stanje. Simbol Božje ljubezni

Križ pa nam kaže več kot resnico o nas samih. Kaže nam tudi resnico o Božji ljubezni. Jezusova smrt je podoba nezaslišane Božje ljubezni do nas, čeprav se ji upiramo. Bog je šel tako daleč, da je poslal svojega lastnega Sina v smrt, zato da bi nas osvobodil greha in smrti. Zato je križ simbol naše potrebe po Božji pomoči in presenetljivega Božjega odziva na to potrebo. Zato je križ absolutno središče celotnega krščanskega sporočila. Je blagovest o tem, kar je Bog storil za nas.

KRIŽANJE

Lukovo poročilo o Jezusovi usmrtitvi: Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija (Lobanja), so tam križali njega in oba razbojnika, enega na desnici in enega na levici. Jezus je rekel: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.Ko so si delili njegova oblačila, so zanje žrebali. Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo narodni voditelji so se norčevali iz njega in govorili: Druge je rešil, naj reši sam sebe, če je izvoljeni Božji Maziljenec in Izvoljenec. Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: Če si judovski kralj, se reši! Nad njim je bil napis: To je judovski kralj.

Eden od razbojnikov, ki sta visela na križu, se mu je rogal in govoril: Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju! Drugi pa se je oglasil in ga svaril: Kako, da se ne bojiš Boga, ko te je doletela enaka obsodba? Za naju je to pravično, saj je primemo temu, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega. Nato je rekel: Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! Jezus mu je rekel: Resnično, ti povem, še danes boš z menoj v raju. Bilo je že okoli šeste ure, ko je nastala tema po vsej deželi do devete ure, ker je sonce otemnelo. Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. Jezus je zaklical z močnim glasom: .Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. In ko je to rekel, je izdihnil. Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen. In vsi ljudje, ki so se zbrali, da bi gledali in so videli, kaj se je zgodilo, so se nazaj grede trkali na prsi. Vsi njegovi znanci pa so stali od daleč; tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sem, so stale tam in to opazovale. Luka 23,33-49

Ljudje nosijo križce včasih samo za okras. Toda križ je v resnici veliko znamenje - odpuščanja in novega življenja.

Lokacija: