V nasprotovanju, ki ga je doživljal Jezus, ne smemo videti le neke krajevno omejene zadeve. Jezusa so prijeli in obsodili ne le zaradi verskih in političnih okoliščin tistega časa, temveč zato, ker je trdno zastopal dobroto in pravičnost. Tem krepostim je bil tako predan, da je takoj razkrinkal pokvarjence in nasilneže. Jezus je svojim učencem povedal, da bodo tudi oni deležni takega nasprotovanja. Tudi nje bodo napadali zaradi njihove predanosti Božji dobroti. Kaj je torej Jezus rekel o tem, kako naj njegovi učenci gledajo na preganjanje?

Vzemi križ

Jezus je hojo za seboj označil z zelo močnim izrazom: nositi križ. Kdor je nesel križ, je vedel, da ga čakajo posmeh, trpljenje in smrt. Tako nasprotovanje, s katerim se kristjani srečujemo, ni slučaj, temveč je notranje povezano s hojo za Jezusom.

To ne pomeni, da naj bi kristjani iskali nasprotovanje ali ga celo skušali ustvarjati, s tem, da so nespametni, neprijetni ali neprijazni. Jezus je govoril o preganjanju zaradi hoje za njim, ne iz kakega drugega razloga.

Hodi za menoj

Kristjani so pogosto razmišljali o hoji za Jezusom Kristusom, a samo na osebnem področju: premagati osebne grehe, naučiti se moliti, spoznati Sveto pismo. Vse te stvari so pomembne, toda gre še za nekaj več.

Jezusa so njegovi sovražniki napadali, ker je odločno prinašal Božjo ljubezen vsem, celo tistim, ki so jih drugi zaničevali. Ustvarjal si je nasprotnike, s tem, da je jasno in glasno napadal nasilnost tistih, ki naj bi bili verski voditelji. Napadal jih je kot slepe vodnike, ki so vodili ljudi v veliko nesrečo (prim. Mt 23,24). Jezus je živel iz Božje ljubezni in pravičnosti v hudobni in krivični družbi - in kristjani so poklicani, da delajo isto.

Žal so se kristjani pogosto izogibali temu, da bi tako hodili za Jezusom. Ne hodimo za Jezusom, ki je vznemirjal družbo in jasno nastopal proti pravim zlorabam v družbi. Mnogi kristjani si tako zelo prizadevajo, da ne bi nikogar užalili in da ne bi bili videti kakorkoli revolucionarni, da niso več pravi Jezusovi učenci. Na svetu so resnične zlorabe. Če ne čutimo potrebe, da je treba te zlorabe napadati z enako zagnanostjo, kot je Jezus napadal pomanjkljivosti farizejev, ne gremo do konca po Jezusovi poti.

LJUBEZEN DO PREGANJALCEV

Jezus je govoril o ljubezni do sovražnikov in molitvi za tiste, ki nas preganjajo (prim. Mt5,44). Festo Kivengere, anglikanski škof v Ugandi, se je srečal s problemom preganjanja pod režimom Edija Amina. Dne 16. februarja 1977 so varnostne sile ubile nadškofa Jananija Luwuma. Škof Festo, pisec knjige Ljubim Idija Amina, je takole opisal svoje občutke, ko je zvedel za nadškofovo smrt:

Zgodaj zjutraj sem bral v časopisu, da so škof in dva ministra umrli v avtomobilski nesreči med krajem aretacije in krajem zaslišanja. Vsa dežela je bila nato otrpla zaradi strašne novice. In vendar je naslednjo nedeljo, štiri dni po nadškofovi smrti, stolnico sv. Pavla v Kampali napolnilo 5000 vernikov, povečini študentov in mladih, ki so pojoč prišli v cerkev. Peti je bilo seveda zelo težko; čeprav so bili veseli in ponosni, so peli s solzami v očeh. In tisti, ki so bili navzoči, mi pripovedujejo, da je bilo kakor v nebesih. Aminu so poročali, da se kristjani veselijo in pojejo. Sploh ni mogel tega razumeti. Mislim, da je prav v tem skrivnost, da pridejo kristjani bolj do izraza, kadar so izpostavljeni pritisku. Ne mislim, da je to značilno le za Ugando; mislim, da je to nekaj bistvenega za našo vero. Kajti, vidite, naša vera se ni rodila v zatišju. Rodila se je zunaj mesta v absolutnem nasilju na križu. In vera, ki se je rodila v takih okoliščinah nikoli ne odpove.

Naslov moje knjige, Ljubim ldija Amina, seveda lahko na videz daje vtis, da gre spet za eno izmed krščanskih fraz. A tako sem dokončno sklenil na neki tiskovni konferenci, ko sem prišel v Združene države kot izgnan škof. Aminova zadeva je bila še zelo napeta. Dobil sem nekaj težkih vprašanj. Neki črnec mi je rekel: Zakaj se obotavljate in ne obsodite Amina - tega strašnega človeka? Ne spravljajte nas v zmedo, obsodite ga! S pomočjo Svetega Duha sem rekel: Moje poslanstvo ni poslanstvo obsojanja. Moje poslanstvo je poslanstvo sprave.

Nato mi je rekel: Recimo, da bi pripeljal Amina, ga postavil pred vas in vam dal pištolo. Povejte, kaj bi storili s to pištolo? Bilo je kar neprijetno. Odvrnil sem mu: Glejte, orožje bi izročil Aminu in mu rekel: Vzemite svoje orožje, vaše je. Nikoli ga nisem uporabil, ne verjamem vanj. Moje edino orožje je ljubezen. Ljubim Idija Amina, ker bi bil brez ljubezni do njega moj protest neuspešen.

Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. (Luka 14,27)

Božje kraljestvo

Jezus je govoril o Božjem kraljestvu kot o Božji alternativi življenja, ki ga živi ostali svet. V njegovem času se je tako kot v našem, ljudem zdelo prav, da živijo v skladu z družbeno sprejetimi merili: da se maščujejo tistim, ki so jim storili kaj hudega, da zaničujejo izobčence družbe, da je njihov življenjski cilj kopičenje osebnega bogastva.

Jezus je zavračal tako ravnanje in je od svojih učencev zahteval, da ravnajo povsem drugače. Nekoč je rekel:

Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje poganov, dajejo čutiti svoje gospostvo in da si njihovi velikaši lastijo oblast nad ljudmi. Med vami pa ni tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik; in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vsem služabnik. (Marko 10,42-44)

Tisti, ki živijo v Božjem kraljestvu, izzivajo svet s svojim načinom življenja, tudi s svojim nasprotovanjem krivicam. Žal Cerkev ni vedno hodila za Jezusom. Včasih se napačne drže, ki prevladujejo v družbi, uveljavljajo tudi v Cerkvi. Preveč se namreč ukvarjamo z dviganjem svojega življenjskega standarda, pozabljamo pa na potrebe revnih. Danes se moramo v Cerkvi odvrniti od takega ravnanja. Svet bi nas moral gledati in videti, da smo drugačni. Bili naj bi luč in sol družbe.

Blagor preganjanim!

Jezus je nekoč svojim učencem govoril tele presenetljive besede:

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse grdo o vas lažnivo govorili. Veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo v nebesih veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami. (Matej 5,11-12)

Ko bo Cerkev zares živela kakor hoče Bog, in se postavljala po robu krivicam v družbi, bo začela čutiti pritisk nasprotovanja. Zato je Jezus rekel, naj bodo njegovi učenci srečni zaradi nasprotovanja - ne ker bi ob žalitvah doživljali kakšne sprevržene užitke, temveč ker preganjanje kaže, da delajo, kar Bog hoče od njih.

Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas. (Janez 15,20)

Zato Jezusovih učencev nasprotovanje ne bi smelo pretresti in presenetiti, saj je Jezus rekel, da se bo to dogajalo. Vsak pravi učenec Jezusa Kristusa ne doživlja enako močnega nasprotovanja, kot ga je Jezus, toda mnogi se tudi v današnjem svetu srečujejo s tovrstnimi pritiski.

Ljubite svoje sovražnike

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika! Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. (Matej 5,43-45)

Jezus je svoje učence ponovno prosil, naj ne podležejo svojim naravnim in hudobnim željam, tudi v primeru da doživijo skrajno nasprotovanje. Na človeški ravni je tako: če je nekdo neprijazen z nami, z njim ne govorimo; če nas žali, vrnemo žalitev; če nam stori kaj hudega, razmišljamo, kako bi mu to vrnili.

Jezus od nas zahteva, da se odpovemo takemu ravnanju; to pa je zelo težko, ker se moramo bojevati predvsem proti slabim nagnjenjem v sebi. Toda ne bi se smeli zadrževati pri kritiziranju tistih, ki zatirajo in zavajajo druge, dokler ne pokažemo Božje ljubezni v lastnem ravnanju z zatiralci. Jezus je imenoval farizeje hinavce (prim. Mt 23,13), obenem pa je rekel, ko je trpel na križu:

Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. (Luka 23,34)

OSCAR ROMERO

Oscar Romero je bil katoliški nadškof v San Salvadorju. Vojaška vlada v Salvadorju ga je cinično imenovala na ta položaj, ker so menili, da zaradi njegove plahe in konservativne narave z njim ne bodo imeli težav. Toda že v Četrtem tednu po nastopu službe je prišel v spor z oblastmi. Leta 1977 je policija brutalno zatrla miren protest proti goljufanju pri predsedniških volitvah. Streljali so neposredno v množico, da bi razbili demonstracijo; bilo je veliko mrtvih. Romero je proti temu energično protestiral.

Kmalu potem so desničarji ubili dobrega Romerovega prijatelja, jezuitskega duhovnika, ki je delal med najbolj revnimi. Romero se je spremenil. Vedno bolj je začel govoriti proti nasilju, bodisi da so ga povzročale vladne sile ali njim nasprotne leviČarske skupine. Napadal je tudi vlado zaradi njenega brutalnega nasilja nad salvadorskimi kmeti. Posledica je bila, da je postal osrednji Človek v svoji deželi in tedenski radijski prenosi njegovih pridig so postali del narodovega življenja. LeviČarske in desničarske skupine so se zarotile proti njemu.

marca 1980 je Romero maševal v San Salvadorju. Ko je dvignil kelih, je rekel: Naj nam Kristusova žrtev d poguma, da bomo žrtvovali svoje telo za pravičnost in mir. V tistem trenutku je počil strel. MARTIN LUTHER KING

Zgled Martina Luthra Kinga kaže, da zavzemanje za ljubezen in pravičnost lahko izzove hud in besen odziv. Na njegove mirne metode protesta so včasih odgovarjali z eksplozivnim nasiljem. Na koncu so ga ubili.

Martin Luther King je bil človek, ki je plačal polno ceno za svojo predanost Jezusu in pravičnosti. V južnih državah ZDA je vodil bitko proti zatiranju in rasnemu ločevanju črnih Američanov s strani bele skupnosti. Njegova skrb je združevala skrb za pravično in za mir. Ni maral pridigati, naj se črnci sprijaznijo s svojim položajem. Zavračal pa je tudi, da bi črna skupnost uporabljala nasilje za doseganje svojih ciljev. To je razbesnilo njegove bele nasprotnike, ker jih je njegova mirna pot skupaj z njegovo ljubeznijo do sovražnikov moralno porazila.

Leta 1963 so med demonstracijami proti rasnemu razlikovanju v Birminghamu, Alabama, policisti napadli mirne demonstrante s curki vode, psi in gorjačami. Martina Luthra Kinga in 3000 drugih so zaprli. Ob drugi priložnosti so zažgali njegovo hišo in mu grozili s smrtjo. Beli skrajneži so ga fizično napadali. Končno so ga aprila 1968, ko je organiziral demonstracije v Memphisu, Tennessee, ubili na balkonu hotela, kjer je bival.

Jezus je rekel: *Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: Služabnik ni večji kot njegov gospodar.' Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas (jn 15,20).

Lokacija: