Ko so Jezusa prijeli, so ga morale oblasti obtožiti kakega dejanja, ki bi gotovo imelo za posledico smrtno obsodbo. Toda ni bilo dovolj, da bi ga bili obsodili na smrt po judovski postavi. Imeli so težjo nalogo: prepričati Rimljane.

Verski proces

Sovražniki so Jezusa obtožili verskega zločina pred judovskim sodiščem. Obtožili so ga bogokletja, kaznivega dejanja, za katerega je judovska postava predpisovala smrtno kazen. Jezusa so pripeljali pred sinedrij, veliki zbor, ki je bil najvišje judovsko sodišče, in imeli so nalogo, da ga spoznajo za krivega na osnovi pričevanja dveh soglasnih prič. Starozavezna postava je jasno zahtevala:

Na izpoved dveh ali treh prič naj se usmrti, kdor mora umreti; na izpoved ene priče pa se ne sme usmrtiti. (Peta Mojzesova knjiga 17,6)

Toda obravnava ni potekala tako gladko, kot so pričakovali. Izjave prič so si nasprotovale. In Jezus sam ni hotel odgovarjati na vprašanja o svojem nauku.

Izjavi, ali si Mesija!

Končno je sam veliki duhovnik pod prisego vprašal Jezusa, ali je Mesija. Jezus je previdno odgovoril: Ti si to rekel. Verjetno je Jezus rekel nekaj kot: Da, sem Mesija, vendar ne tako, kot ta izraz ti razumeš. Po tem odgovoru sinedrij ni več dvomil, da je Jezus kriv bogokletja, kakor je bil obtožen (prim. Mt 26,57-66).

Politični proces

Judje niso smeli nikogar usmrtiti sami brez rimskega dovoljenja. Zato so odpeljali Jezusa k upravitelju Judeje. To je bil v tistem času Poncij Pilat (prim. Mt 27,2). Po oznaki dveh takratnih judovskih pisateljev, Filona in Jožefa, je bil Poncij Pilat trmast, krut, tog in nasilen človek. Podoba, ki jo slikajo evangelisti poudarja predvsem njegovo šibkost, saj je podlegel glasu množice (prim. Mt 27,11-26). Poveljeval je rimskim četam v Judeji in imel je oblast, da ovrže ali potrdi vsako sodbo, ki jo je izrekel judovski sinedrij. Voditelji sinedrija so vedeli, da Pilata ne bo zanimala nobena nerazumljiva verska obtožba. Zato so Jezusa pred Pilatom obtožili zločinov, ki v prejšnjem procesu niso bili niti omenjeni. Luka pripoveduje, da je politična obtožnica proti Jezusu imela tri točke, in sicer: revolucionarna dejavnost, hujskanje ljudi naj Rimljanom ne plačujejo davkov, in trditev, da je kralj (prim. Lk23,2). Veliki zbor je očitno razumel besedo Mesija po svoje, in ko je Jezus sprejel ta naslov, so znali izrabiti njegov politični pomen.

Jezusa so po krivici postavili pred sodišče: med pričami ni bilo soglasja. Toda spoznali so ga za krivega. Šlo je za več kot navidezno resnico. Šlo je za spopad med dvema radikalno različnima pogledoma na to, kar Bog zahteva od nas.

Pilatova neodločnost

Ko je Pilat sam izprašal Jezusa, je lahko spoznal, da tega Jezus ni trdil. Nato je prišlo do vrste razgovorov med Pilatom in judovskimi oblastmi. Po teh se je zdelo, da je Pilat še bolj prepričan o Jezosovi nedolžnosti (prim. Lk 23,13-16).

Evangeliji namigujejo, da je bil Pilat slabič, ker je hitro ugotovil, da Jezus ni kriv, vendar se je bal, da bi prišla do cesarja slaba poročila o nekem drugem neredu v Judeji. Pilat je že večkrat poprej izzval Jude k nasilju, ker ni upošteval njihove vere in običajev. Sodrga, ki se je zbrala pred Pilatovo palačo, je spretno izkoristila njegov strah:

Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj; vsak kdor se dela kralja, se upira cesarju. (Janez 19,12)

Tako se je Pilat hotel izogniti svoji odgovornosti in odločitev prepustil drugim. Poslal ga je k Herodu, ker je Jezus kot Galilejec spadal v Herodovo pristojnost. Toda ko je Herod Jezusa zaslišal in bil v odgovor deležen samo molka, obtožb ni vzel resno. V Jezusu je videl bolj predmet posmeha, kot človeka, ki bi zaslužil smrt (prim. Lk 23,8-12). Nato je Pilat dal Jezusa bičati, v upanju, da bo ta kazen pomirila množico. Ko mu tudi to ni uspelo, je ponudil, da Jezusa pomilosti, in prepustil množici odgovornost, da se odloči med Jezusom in zločincem Barabo (prim. Mt 27,26).

Smrtna obsodba

Kaj je ta človek hudega storil? (Matej 27,23) Pilatovi poskusi, da bi se izognil odgovornosti, potrjujejo, da je imela pri celi zadevi odločilno vlogo množica. In množica se je odločila, da hoče Jezusovo smrt. Tako je bil Jezus obsojen na smrt, ne zato, ker bi ga spoznali za krivega, temveč zaradi sovraštva judovskih oblasti in njihove želje, da se ga znebijo.

Lokacija: