Nekaj časa so oblasti iskale pravi trenutek, da bi Jezusa prijele in utišale. Ko je prišel v Jeruzalem na praznovanje velike noči, so začeli podrobneje načrtovati, kako bi ga umorili. Toda to ni bilo tako preprosto, kot bi se zdelo na prvi pogled. Luka nam pripoveduje o zadregi oblasti: Jezus je vsak dan učil v templju. Veliki duhovniki in pismouki so iskali priložnost, da bi ga umorili. Enako tudi prvaki ljudstva, vendar niso vedeli kako, kajti ljudstvo ga je zavzeto poslušalo (Lk 19,47-48). Če bi prijeli Jezusa sredi belega dne, ko je učil v templju, bi gotovo prišlo do oboroženih nemirov. Odlična priložnost se je pojavila, ko se je eden izmed njegovih učencev, Juda, ponudil, da bo voditelje obvestil, kam bo šel Jezus ponoči (prim. Mt 26,14-16). Vsa štiri evangeljska poročila kažejo, da je bilo precej razpravljanja in kovanja zarote za zaprtimi vrati, kako bi se ga znebili. Zakaj so bili tako odločeni, da ga umorijo?

Jezus je bil priljubljen

V času svojega življenja je bil Jezus med ljudmi zelo priljubljen. Ne glede na njegovo pripravljenost ozdravljati bolne, je bil priljubljen tudi zaradi avtoritete svojih besed in ker so ljudje upali, da je Mesija, ki bo spremenil usodo Izraela.

Razburjenost je dosegla vrhunec na dan, ko je v zadnjem tednu svojega življenja prišel v Jeruzalem.

Učenca sta pripeljala žrebe k Jezusu, vrgla vrhnji obleki na osliča in Jezusu pomagala, da je sedel nanj. Ko je šel dalje, so ljudje pogrinjali svoje plašče na pot. Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev na ves glas veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. Klicali so: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu; mir v nebesih in slava na višavah! Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: Učitelj, posvari svoje učence! Odgovoril je: Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili. (Luka 19,35-40)

Toda samo štiri dni po teh dramatičnih prizorih je množica stala pred palačo rimskega upravitelja in kriče zahtevala Jezusovo smrt. Kako je bilo mogoče, da je bilo Jezusove priljubljenosti tako hitro konec?

Jezus je bil pravoveren

Jezus je bil bolj globoko navezan na starozavezne spise, kot judovske oblasti. Njegov nauk je ljudi na novo usmerjal k potrebi po pristni pobožnosti do Boga; ta cilj so imele tudi tedanje verske stranke. Jezus je jasno povedal, da s svojim naukom nikakor noče ovreči Stare zaveze:

Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo in preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. (Matej 5,17)

Jezusovi glavni nasprotniki so bili tedanji verski voditelji. Verniki smo v nevarnosti, da bi se oklepali zgolj ustaljenih cerkvenih navad in pozabili na Jezusovo pot.

Zakaj so se torej vse verske stranke združile, da bi ga uničile?

Jezus ni deloval kot politični Mesija

Jezus ni neposredno govoril o sebi kot o Mesiji,ker je vedel, da bodo takšno izjavo napačno razumeli kot politično trditev. V evangelijih pogosto beremo, da je govoril ljudem, naj ne govorijo tako o njem. Samega sebe je rajši imenoval Sin človekov, kar ni imelo političnega prizvoka, kot ga je imela beseda Mesija.

Čeprav se je Jezus skrbno oddaljil od politične vloge, so ga množice vseeno hotele razglasiti za Mesija. Vsi evangeliji poročajo o dogodkih, ko so ogromne množice hodile za Jezusom na samotne kraje - enkrat je bilo 5000 mož. Te množice se niso zbirale le zato, ker sta jih presunili lepota in globina Jezusovega nauka. Upali so tudi, da bodo slišali Jezusa, ko bo dal kakšno politično izjavo. Potem ko Janezov evangelij poroča, da je Jezus čudežno priskrbel hrano taki množici, pomenljivo dostavlja:

Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro. (Janez 6,15)

Jezus je vztrajno zavračal poskuse, da bi ga napravili za kralja in ni hotel organizirati upora proti rimskim oblastem ali učiti proti njim. Zakaj naj bi torej jeruzalemski voditelji videli v njem grožnjo za obstoječe politično stanje?

Bogokletje

Bilo je veliko razlogov, da so oblasti videle v Jezusu grožnjo. Njihovo nasprotovanje je segalo prav na začetek Jezusovega delovanja. Večkrat so Jezusa obtoževali, da govori bogokletno. Nekoč je množica pograbila kamne, da bi ga kamnala rekoč:

Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga. (Janez 10,33)

Jezus se druži z zavrženimi

Drugo pohujšanje je bilo, da se je družil z ljudmi, s katerimi noben pobožen Jud niti govoril ne bi. Ni le govoril z njimi, sprejemal je njihovo gostoljubje, udeleževal se je njihovih obedov ter jedel in pil z njimi (prim. Mt 9,11; Lk 7,36-50). Tako je prišel v nasprotje z nekaterimi skupinami, predvsem s farizeji.

Sobota

Življenjski cilj farizejev je bil, da naučijo ljudi izpolnjevati Božjo postavo, ki je bila dana v Stari zavezi. Zato so podrobno razlagali postavo in pri tem upoštevali tudi najmanjše podrobnosti človeškega življenja. Določili so, da je devetintrideset glavnih vrst dejavnosti, ki so prepovedane na sobotni dan. Nekatere njihove razlage postave so učile, da v soboto ni dovoljeno striči nohtov in iskati bolhe v obleki! Jezus ni imel časa za take razlage Stare zaveze. V začetku Jezusovega delovanja so farizeji videli njegove učence, ko so v soboto obirali klasje za hrano (prim. Mt 12,1-6). Toda Jezus se ni hotel opravičiti za njihovo ravnanje, temveč jih je branil in napadel nazore farizejev. Ob drugi priložnosti, ko je Jezus ozdravil človeka v soboto, nam evangeliji prvič poročajo, da so farizeji sklenili, da ga bodo umorili (prim. Mt 12,9-14).

Ta grešnike sprejema in z njimi je. (Luka 15,2)

Sinovi pekla

Ko je Jezus prišel v Jeruzalem, je imel vrsto spopadov z verskimi voditelji, kjer jih je javno karal zaradi pomanjkanja ljubezni do ljudi in do Boga. Pri smešenju svojih nasprotnikov je Jezus uporabljal tudi zelo sarkastičen jezik:

Gorje vam, pismouki in farizeji. Hinavci! Prepotujete morje in kopno, da enega samega pridobite za svojo vero, in ko se to zgodi, ga naredite za sina pekla, dvakrat hujšega od sebe. (Matej 23,15)

Zvemo, da so bili verski voditelji zaradi Jezusovih napadov ponižani, pri čemer je množica uživala. Tako ponižanje je nujno vzbudilo željo po maščevanju.

Saduceji

Čeprav kristjani običajno mislijo, da so farizeji odgovorni za Jezusovo smrt, so sinedrij (judovski veliki zbor), ki si je tako prizadeval za smrtno obsodbo, večinoma sestavljali aristokratski saduceji. Farizeji in saduceji so bili dolgo medsebojni sovražniki, a proti Jezusu sta se obe skupini v nasprotovanju združili. Saduceje je zelo skrbelo, da ne bi kdo spremenil sporazuma, ki so ga sklenili z Rimljani. Čeprav Jezus ni dajal jasnih političnih izjav, je dal nekaj pripomb o prihodnosti judovskega naroda, ki so se saducejem zdele nevarne. Rekel je, da bo Bog kmalu sodil Izraela, da bo Jeruzalem porušen in da politično za narod ni nobenega upanja (prim. Lk 19,41-44). Ker je bil Jezus tako priljubljen, takih besed niso mogli spregledati, ne da bi proti njemu kaj ukrenili.

Kako so Jezusu nasprotovali?

V začetku Jezusovega delovanja so se nasprotniki omejili na besedne napade. Zdi se, da se je vse kasnejše Jezusovo oznanjevanje odvijalo na prostem, kar verjetno pomeni, da so mu prepovedali, da bi govoril v shodnicah. Ko pa je njegov ugled rasel in je postal politična grožnja, so začeli resneje in odločneje kovati zaroto proti njemu (prim. Mt26,3-5). Končno so ga prijeli ponoči v tihi dolini zunaj Jeruzalema (prim. Mt 26,47-56).

Lokacija: