Ni dvoma, da je Jezus zares rekel, da je Božji Sin. Toda kot so se ljudje v Jezusovem času lahko svobodno odločali, ali je to, kar je Jezus govoril, res, se lahko svobodno odločimo tudi mi. Štirje evangelisti so hoteli s svojimi spisi izzvati tedanje bralce k odločitvi, njihov izziv pa velja tudi bralcem v dvajsetem stoletju.

Še en verski učitelj?

Mnogi ljudje imajo Jezusa za velikega verskega učitelja, ustanovitelja enega izmed svetovnih verstev. Obravnavajo ga na isti ravni kot Budo ali Mohameda. Ali na Jezusa res lahko gledamo tako, potem ko smo slišali, kaj je rekel o sebi? Kar je Jezus rekel o sebi, je izjemno. V nobenem svetovnih verstev ni ničesar podobnega. Če pogledamo Budo ali Mohameda, gre za nekaj, kar je ravno nasprotno.

Buda in Mohamed

Buda je bil daleč od tega, da bi dajal o sebi kakšne presenetljive izjave; pozornost je usmerjal proč od sebe, da ne bi motil svojih učencev pri njihovem iskanju osvoboditve od vseh zemeljskih občutkov in užitkov. Gotovo se mu ni zdelo, da bi bil on sam ali kateri koli drug učitelj bistveno pomemben za to iskanje.

Podobno je tudi Mohamed, ustanovitelj islama, usmerjal ljudi proč od sebe. V Koranu je povedano zelo malo o njem. Vztrajno je trdil, da je samo človek, brez kakršnihkoli nadnaravnih moči, razen da je prejel Koran iz Alahovih rok. Pravoverni islam vidi celo danes v kakršnemkoli čaščenju Mohameda hudo krivoverstvo.

Lepotno tekmovanje verstev?

Jasno je, da se Jezus zelo loči od teh dveh verskih voditeljev v tem, da je imel veliko povedati o sebi. Medtem ko muslimanska in budistična vera temeljita na Mohamedovem oz. Budovem nauku, je središče krščanske vere Jezusova oseba. Brez Jezusa Kristusa krščanska vera ne bi obstajala. Verstev ni mogoče primerjati na tak način. Neki pisatelj je rekel, da bi bilo to podobno lepotnemu tekmovanju svetovnih verstev, kjer bi se odločali, katero nam je najbolj všeč.

Islam ima nekatere stične točke s krščanstvom. V nečem bistvenem pa se razlikujeta: v načinu, kako so ljudje spoznali Boga. Ta muslimane se je to zgodilo po Koranu, za kristjane pa v celoti po Jezusu Kristusu. Jezus je o sebi trdil, da je polno razodetje Boga.

Iskanje resnice

Če iščemo resnico, imamo pravico, da sami pretehtamo dokaze. Dejstvo je: ko poslušamo, kaj je Jezus rekel o sebi, slišimo stvari, ki jih nihče pri pravi pameti ne bi nikoli rekel, če ne bi bile resnične. Kakšen bi bil naš odziv, če bi nam nekdo rekel: Ali želite zvedeti, kakšen je Bog? Poglejte me! Ali želite osebno spoznati Boga? Jaz sem edina oseba, ki vas lahko pripelje k njemu. Pravico imam, da odpustim vse vaše grehe. Bog mi je dal oblast nad vsemi silami tega sveta. Nekega dne bom sodil vse ljudi, ki so kdajkoli živeli, in vaša usoda bo popolnoma odvisna od vašega odgovora meni. Taka oseba bi očitno govorila stvari, ki bi bile drugačne od besed kateregakoli drugega verskega učitelja. Evangelisti nam poročajo, da je Jezus govoril prav to.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. (Matej 11,28)

Seveda lahko mislimo, da je bil Jezus nor ali goljuf. Toda, če pogledamo, kako je živel - ozdravljal in skrbel za bolne in najbednejše - ter na globino in modrost njegovega nauka, je res težko sklepati, da je bil hudoben ali duševno bolan.

Dober človek

Ljudje se pogosto zadovoljijo s tem, da imajo Jezusa le za dobrega človeka. Toda če je bil Jezus res samo dober človek, zakaj je trdil, da je enak Bogu?

Jezusova ljubezen je dosegla ljudi, ki jih je takratna družba zavračala. Evangeliji nam pripovedujejo o Mariji Magdaleni in o Samarijanki. Spodobni ljudje so ju zaničevali, ob srečanju z Jezusom pa sta začeli novo življenje.

Ali bi dober človek storil kaj takega?

Pisatelj C. S. Lewis je nekoč strnil različne možnosti odzivanja na Jezusove trditve o samem sebi: Vsakomur skušam preprečiti, da bi govoril o Jezusu neumnosti, ki jih ljudje pogosto ponavljajo o njem: Pripravljen sem sprejeti Jezusa kot učitelja morale, ne sprejemam pa njegove trditve, da je Bog. Jaz sem v Očetu in Oče je v meni. (Janez 14,10) Tega res ne smemo reči. Človek ki bi bil samo človek in bi govoril stvari, ki jih je govoril Jezus, ne bi bil velik učitelj morale. Bil bi bodisi norec - na ravni človeka, ki pravi, da je sam kuhano jajce - ali pa hudi duh. Morate se odločiti. Ali je ta človek bil in je Božji Sin ali pa norec ali še kaj hujšega.

Jezus je bil znan po tem, da se druži z ljudmi, ki jih je spodobna družba grajala. Toda kolikor bolj so bili ljudje v stiski, toliko bolj jim je bil Jezus blizu.

Kdorkoli lahko trdi, da je Bog

Obstaja dolg seznam ljudi, ki so trdili, da so Bog, tako da Jezus v tem nikakor ni izjema. Jezusova edinstvenost je v dejstvu, da je živel tako, da lahko zelo utemeljeno verujemo v resničnost njegovih besed. Mnogi, ki so trdili, da so Bog, so se sčasoma izkazali kot sleparji ali norci. Njihovo življenje ni potrjevalo njihovih trditev.

Jezus je drugačen, ker ni tega samo govoril, temveč tudi tako ravnal: živel je za druge, ozdravljal bolne; ni se dobrikal množici, temveč je imel čas za nepomembne ljudi, umrl je za druge in vstal je od mrtvih. Že sama širina Jezusove osebnosti in dela podpirajo njegove besede bolj kot pri kateremkoli drugem človeku.

Jezusov izziv

Nekje na začetku svojega delovanja je šel Jezus s svojimi učenci po zelo utrudljivem dnevu preko Genezareškega jezera. Jezus je zaspal v čolnu in se ni prebudil, ko je nastal vihar. Učenci so se prestrašili, ker je bil vihar tako močan, in so ga prebudili. Jezus je pomiril vihar rekoč: Utihni, umiri se! In učenci so govorili med seboj: Kdo neki je ta, da sta mu pokorna veter in morje? (prim. Mt 4,35-41).

Kot v svojem času nas Jezus tudi danes postavlja pred vprašanje, kaj naj si mislimo o njem. Evangeljska poročila nam prikazujejo Jezusa kot človeka, ki je bil v svojem času nenavaden, ki se ni brigal za tiste navade, ki so mu skušale preprečiti, da bi se približal ljudem. Toda jasno je, da so njegove neobičajne lastnosti segale še dlje. Laže občudujemo njegovo drzno prevračanje veljavnih pravil, kot vzamemo resno presenetljive stvari, ki jih je izrekel o sebi. Če namreč premislimo, kaj je rekel o sebi, ga ne moremo več preprosto občudovati od daleč. (Jezus nikoli ni maral občudovalcev, temveč učence). Sili nas, da se odločimo, ali sploh ne bomo upoštevali, kdo je bil, ali pa ga sprejmemo kot Boga in hodimo za njim.

OD HINDUIZMA H KRŠČANSTVU

Nishi Sharma izdeluje avdioŹvizualne naprave. Zadnjih pet let živi v Surreye v Angliji. Poročen je in ima otroke. Vprašali so ga, kako se je razvijalo njegovo duhovno življenje.

Kaj vas je najprej pritegnilo h krščanstvu? Mislim, da so me najprej pritegnili kristjani, ki sem jih srečeval. V Indiji sem živel 241et in nikoli nisem srečal kristjana. Nato sem odšel v Nigerijo in tam srečal nekaj nigerijskih kristjanov; spominjam se zlasti enega. Ne spominjam se, kaj je govoril, toda h krščanski veri me je privlačilo dejstvo, da je govoril iz prepričanja. Zdelo se je, da na oseben način pozna Boga. Pred tem sem srečal veliko hindujskih gurujev in zdelo se mi je, da v njihovem življenju nekaj manjka. Ni bilo prepričanja.

Kako se torej Jezus razlikuje od hindujskih bogov, ki ste bili v veri vanje vzgojeni? No, v hinduizmu je okoli 36000 bogov, zato je odvisno, o katerem bogu govorite. Imeli smo nekaj družinskih bogov in ugotovil sem, da se njihovo življenje zelo razlikuje od Jezusovega. Hindujski bogovi so pogosto pokazali pot, po kateri naj bi človek hodil, toda nikogar niso spremljali. Povedali so, kakšno moralo bi človek moral imeti, toda nikoli niso dali moči, da bi bil kos tem merilom. Hindujski bogovi so se mi zdeli tudi zelo neosebni - sedaj sem z Jezusom tako tesno povezan, kot nisem bil nikoli z nobenim hindujskim bogom.

Kaj vas je na Jezusu najbolj prevzelo? Mislim, da to, da je, čeprav Bog, postal človek in živel med nami, živel življenje brez greha, kar se mi zdi velik izziv. Obstaja veliko hindujskih bogov, ki so se učlovečili, toda nihče izmed njih ni živel brez greha in nihče ni umrl za grehe drugih. Navdušuje me tudi Jezusova ponižnost. V naši družbi ponižnost ne igra nobene vloge. Ljudje nikakor nočemo biti ponižni; vedno se branimo in nočemo, da bi nas kdo kakorkoli žalil. Ko torej beremo o Jezusu, da so mu ljudje pljuvali v obraz in da se on ni branil, se mi zdi to precej revolucionarno. Ko je šel v Jeruzalem, je jahal na oslu. V indijski kulturi je osel zelo zaničevana žival - uporabljajo ga za prenašanje umazanega perila. Zato sem to kar težko sprejel. Lahko bi bil uporabil konja, zakaj je torej jahal na oslu? Glede tega sem bil tudi malo v zadregi. Razmišljal sem, kako se bodo moji starši ali prijatelji, ki so hindujci, smejali, ko jim bom o tem pripovedoval. Sedaj pa mislim, da osel simbolizira ponižnost, in to je zame zelo pomembno.

Lokacija: